Danes, na mednarodni dan mladih, z navdušenci širom sveta praznujemo rojstni dan mirovnega pilota, poznavalca zgodovine čokolade in pripovedovalca zgodb številka 1 na svetu Roalda Dahla! “Če imate lepe misli, bodo sijale iz vašega obraza kot sončni žarki in zmeraj boste videti čudovito,” je nekoč zapisal nenadkriljivi snovalec zgodb za otroke in odrasle. Ob praznovanju njegovega rojstnega dne se priporoča nošenje rumene barve in branje katere njegovih mojstrovin: Danny, prvak sveta, Gravža, Jurijevo čudovito zdravilo, VDV – Veliki dobrodušni velikan in Gromozanski krokodil za otroke, odrasli pa lahko sežete po njegovih sijajnih Zbranih zgodbah v obliki e-knjige (tiskana edicija je žal razprodana).
Preberi več 14. septemberVsi prispevki, ki jih je objavil/a Andreja Nagode Burger
8. september
8. september je svetovni dan pismenosti. Leta 1966 sta ga razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Mednarodno bralno društvo.
“Bralna pismenost pomeni razumevanje napisanih besedil, njihova uporaba in razmišljanje o njih, z namenom doseganja lastnih ciljev, nadaljnjega razvijanja lastnega znanja in potencialov ter sodelovanja v družbi.” (OECD)
V spodnjem filmu si lahko ogledate nekaj dejstev o pismenosti.
7. september
Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
7. septembra 1818 se je na Planini rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Umrl je 6. avgusta 1871 je na gradu Kalec.
Vir: 7. septembra 1818 se je rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/7-septembra-1818-se-je-rodil-miroslav-vilhar-slovenski-skladatelj-pesnik-dramatik-politik-in-casnikar/
Preberi več 7. september6. september
Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
6. septembra 1901 – v Ljubljani je začel obratovati ljubljanski tramvaj
Ljubljanski tramvaj je bilo tirno javno prevozno sredstvo, namenjeno prevozu potnikov po Ljubljani. Uradno je obratoval od 6. septembra 1901 do 20. decembra 1958.
2. september
France Pibernik, slovenski pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar, * 2. september 1928, Suhadole, † 21. april 2021.
Gimnazijo je obiskoval v Kranju, kjer jo je tudi končal, potem pa se vpisal na študij slavistike v Ljubljani, kjer je leta 1955 diplomiral. Do leta 1958 je poučeval na nižji gimnaziji na Dobrovem v Brdih, po tem letu in do leta 1990 pa na gimnaziji v Kranju, kjer je tudi dočakal upokojitev. Njegov znanstveni opus je izredno obsežen, med drugim je uredil izbrana dela Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja ter biografijo Alojza Rebule. Je avtor biografskega romana o pisatelju Karlu Mauserju. Za svoje zasluge je prejel več priznanj, med drugim Trubarjevo nagrado, bil je tudi častni meščan občine Kranj.
Njegovo književno delo obsega pesniške zbirke, literarno publicistiko, avtorske monografije in uredniško delo.
Preberi več 2. september1. september
Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje, 28. oktobra redni program.
Poskusno oddajati se je začelo s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne sta pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«. Po pogodbi je morala Prosvetna zveza vsak dan oddajati najmanj dve uri in pol, vsaj ena ura pa je morala biti posvečena dobri živi glasbi in ne posnetkom z gramofonskih plošč.
Vir: 1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/1-septembra-1928-je-radio-ljubljana-zacel-poskusno-oddajanje/
31. avgust
z domoznanske Kamre na današnji dan …
31. avgusta 1589 je v Ljubljani umrl Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Rodil se je okoli 1547 v Krškem.
Domneva se, da so se njegovi predniki preselili iz Dalmacije ali preko Dalmacije. Jurij sam se je podpisoval kot Dalmatin, nekateri (tudi Trubar) so njegov priimek zapisovali kot Dalmata. Njegova starša sta bila revna in ga pri šolanju nista mogla finančno podpirati. Do 18. leta se je šolal doma, v Krškem, pri Bohoriču. Bohorič je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu. Od leta 1565 do leta 1566 je študiral na nižji latinski šoli v Württembergu. Od leta 1566 do leta 1572 je študiral v Tübingenu, kjer je tudi doštudiral filozofijo in protestansko teologijo. V Ljubljano se je vrnil leta 1572. Kot protestantski duhovnik je služboval na Nemškem, Begunjah, Škocjanu in Ljubljani. Oktobra 1580 je bil zaradi tiska Biblije v Gradcu in Celovcu. Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Izšlo je leta 1583 v Wittenbergu[2] na Saškem pod polnim naslovom Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. S prevodom celotnega Svetega pisma je vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Za Slovence je bilo to pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite evropske narode. Prevajanje je potekalo deset let, brez slovarjev in drugih jezikovnih knjig. Dalmatin je sicer poznal hebrejščino in grščino, a je izhajal iz Luthrovega prevoda. Biblijo so protestanti v domovino prevažali skrivaj v sodih, in jo razširjali po Kranjski, Štajerski in Koroški približno dve leti. Duhovniki Katoliške cerkve so smeli uporabljati Dalmatinov prevod s posebnim dovoljenjem, saj katoliškega prevoda Biblije še niso imeli.
Vir: 31. avgusta 1589 je umrl Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/31-avgusta-1589-je-umrl-jurij-dalmatin-slovenski-protestantski-teolog-prevajalec-in-pisec/
18. maj
Mednarodni muzejski dan
Že od leta 1977 je 18. maj mednarodni dan muzejev, katerega namen je povečati prepoznavnost muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.
Mednarodni dan muzejev 2023 bo osredotočen na trajnostni razvoj muzejev in družbeno dobrobit v muzejih s temo MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA DOBROBIT
POSEBNI PROGRAMI V MUZEJIH, DAN ODPRTIH VRAT
Muzeji širom Slovenije bodo praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ali z dnevom odprtih vrat. Programe posameznih muzejev lahko najdemo na spletnih straneh muzejev ali na njihovih družbenih omrežjih.
RAZSTAVA URBANIH PLAKATOV ‘MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE’
ICOM Slovenija pripravlja razstavo urbanih plakatov z naslovom ‘Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje’. Plakati bodo v času med 16. in 29. postavljeni na ljubljanskih ulicah, z njimi opozarjamo na družbeno in okoljsko problematiko.
20. marec
Dan pripovedovanja zgodb in učenja drug od drugega
Svetovni dan pripovedništva je praznik umetnosti ustnega pripovedovanja. Na ta dan vsi, ki imajo možnost, pripovedujejo in prisluhnejo zgodbam, na različnih krajih, v različnih jezikih. Namen je posredovanje zgodb in učenje drug od drugega, piše na spletni strani praznika.
Po vsem svetu danes praznujemo svetovni dan pripovedništva. Dan izhaja iz nacionalnega dne pripovedništva, ki so ga na Švedskem praznovali na začetku 90. let preteklega stoletja, a je nato zamrl. Pobuda za ponovno oživitev prihaja iz Skandinavije, prvi svetovni dan pripovedništva pa so proslavili leta 2004.
Za zaznamovanje 20. marca kot nacionalnega dne pripovedništva je na Švedskem skrbela Nacionalna mreža pripovedovalcev, ki pa je nato prenehala delovati. Dan se je neuradno ohranil po zaslugi pripovedovalcev po vsej državi. Leta 1997 so v avstralskem mestu Perth pripravili petdnevni Praznik zgodbe in ob tem razglasili 20. marec za dan pripovedništva, v Mehiki in latinskih državah pa so ta dan tedaj že praznovali kot nacionalni praznik pripovedovalcev.
V Skandinaviji se je leta 2002 glas za praznovanje dne pripovedništva razširil iz Švedske na Norveško, Dansko, Finsko in Estonijo. V letu 2003 se je ideja razširila še v Kanado in druge države in tako je 20. marec postal svetovni dan pripovedništva, ki so ga prvič zaznamovali leta 2004. V letu 2009 so dogodke na ta dan organizirali po Evropi, Aziji, Afriki, Severni in Južni Ameriki ter v Avstraliji.
V Ljubljani od 17. do 25. marca 2023 poteka 26. PRIPOVEDOVALSKI FESTIVAL.
6. december
Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
6. december – god sv. Nikolaja ali Miklavža, enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov, s katerim je povezano tradicionalno obdarovanje otrok.
V 19. stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Po legendi namreč ta svetnik na predvečer svojega godu s spremstvom (angeli in parkeljni) hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe. Njegov godovni dan je ponekod še posebej namenjen krščanski dobrodelnosti.
vir: https://www.kamra.si/novice/item/6-december-god-sv-nikolaja-ali-miklavza-del.html