Arhivi Kategorije: Kultura

21. maj

Prva »skušnja« za bralno značko, kot so jo takrat imenovali, je potekala 21. maja 1961 (Suhodolčan, 1970).  Tisti učenci, ki so »skušnjo« zadovoljivo opravili (prvotne »skušnje« za bralno značko so bile bistveno težje od današnjih, učenci pa so morali pokazati veliko znanja o prebranih knjigah), so bili prvi prejemniki prvih značk – Prežihovih. 

Podelitev je potekala 22. maja 1961 na Prevaljah. Že prvo srečanje so pripravili tako, da je postalo osnova za vsa poznejša – gostili so pisatelja Franceta Bevka. Prvo bralno značko je prejelo 119 učencev, saj se je osnovni šoli na Prevaljah do konca šolskega leta pridružilo še 8 šol, med njimi ravenska gimnazija. Izkazalo se je, da je organizacija bralne značke zahtevna, že prva izvedba je prinesla mnogo izkušenj. Nato se je število sodelujočih iz leta v leto povečevalo (Kotnik, 1970). 

Da bi lahko ugotovili, kateri so bili motivi za začetek gibanja, jih moramo povezati s ključnima osebnostma, ki sta bralno značko osnovala in ponesla v svet. Gre seveda za Stanka Kotnika in Leopolda Suhodolčana. Stanko Kotnik je bil profesor slovenskega jezika na osnovni šoli na Prevaljah, Leopold Suhodolčan pa ravnatelj omenjene šole – danes je prepoznaven po mnogih (kvalitetnih) delih za otroke in mladino, pisal je tudi za odrasle.

Bralna značka je hitro postala slovenska kulturna znamenitost; že dolgo je pod okriljem organizacije Zveze prijateljev mladine (Društvo bralna značka Slovenije, 2021a). 

  • Viri: 
  • Kotnik, S. (1970). Deset let bralne akcije med mladino. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 34–55. Mladinska knjiga.
  • Suhodolčan, L. (1970). Prva podelitev bralne značke. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 11–13. Mladinska knjiga.

21. marec

21. marec je svetovni dan poezije. Praznujemo ga od leta 1999, ko ga je UNESCO na 30. generalni konferenci v Parizu prvič razglasil za enega od svetovnih dni z namenom spodbujanja branja, ustvarjanja, objavljanja poezije in učenja o njej. Drugi nameni svetovnega dne poezije so ohranjanje jezikovne raznolikosti in povečanju možnosti in priložnosti za poete, ki pišejo v izumirajočih jezikih. Na svetovni dan poezije povsod po svetu slavimo poete, organiziramo branje poezije in spodbujamo zbliževanje poezije z drugimi umetniškimi oblikami.

V drugi polovici 20. stoletja so pesništvo običajno slavili 15. oktobra, na rojstni dan rimskega epika Vergilija, ki ga največ ljudi pozna po njegovi Eneidi. V 41 državah po svetu še zmeraj praznujejo svetovni dan poezije enkrat oktobra. V Združenih državah Amerike in v Kanadi april velja za nacionalni mesec poezije.

Slovenski pesniki so ena izmed najpoglavitnejših prepoznavnosti Slovenije. Med tujimi turisti, ki jih pot zanese v Slovenijo, gotovo ne odidejo iz nje, ne da bi izvedeli o velikem Francetu Prešernu, obiskali njegov kip in postali pod balkonom Julije Primic, ki jo je prav Prešernova poezija naredila za najslavnejšo slovensko muzo. Drugi slovenski poeti, ki so s svojimi umetniškimi deli zaznamovali slovensko poezijo, so gotovo tudi Josip Murn Aleksandrov, Gregor Strniša, Janez Menart, Ivan Minatti, Srečko Kosovel, Alojz Gradnik, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Svetlana Makarovič, Kajetan Kovič, Dane Zajc, Valentin Vodnik, Anton Aškerc, Boris A. Novak, Tomaž Šalamun, Oton Župančič, Simon Gregorčič, Dragotin Kette, Feri Lainšček in mnogi drugi.

21. marec

Svetovni dan lutk

Na 18. kongresu Unime leta 2000 v nemškem Magdeburgu so sklenili, da naj lutkarji praznujejo svoj praznik, nakar so določili za svetovni dan lutk in lutkovne umetnosti 21. marec, ki ga lutkarji praznujemo od l. 2003. Slovenski lutkarji vsako leto pripravimo več aktivnosti, med drugim oglede lutkovnih predstav, delavnice in razstave. Tako bo tudi letos. 

17. februar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
V požaru pogori ljubljansko Narodno gledališče

Ljubljanska Opera je naslednica nekdanjega Deželnega gledališča. Deželno gledališče, ime za gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel, se je v Ljubljani imenovalo tudi Stanovsko gledališče (Glediše deželnih stanov). Dograjeno je bilo leta 1765, uničil pa ga je požar, ki se je vnel v noči s 16. na 17. februar 1887.V Stanovskem gledališču je A. T. Linhart pripravil z izbranim krogom uglednih in razsvetljenih predstavnikov ljubljanske družbe prvo predstavo v domačem jeziku: 28. decembra 1789 so uprizorili prvo slovensko komedijo, Županovo Micko.

VIR: Kamra

Vir: 16./17. februarja 1887 – v požaru pogori ljubljansko Narodno gledališče. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/item/16-17-februarja-1887-v-pozaru-pogori-ljubljansko-narodno-gledalisce.html, dne 16. 2. 2021, 6.12

26. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
26. januarja 1797 se je v Žirovnici rodil Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik. Umrl je 6. julija 1835 v Savi pri Tomačevem. 

Velja za enega najpomembnejših mož slovenske kulturne zgodovine. Med drugim je kot bibliotekar vodil Licejsko knjižnico, predhodnico NUK, kjer je utrdil in razvil vse temeljne naloge prihodnje slovenske nacionalne knjižnice.

Rodil se je v Poharjevi hiši v središču Žirovnice kmečkim staršem in postal prvorojenec zakoncema Čop. Očetu je bilo ime Matija, materi pa Elizabeta.

Poleg navedenih letnic sta Čopovo življenje zaznamovala še dva pomembna dogodka. Prvi se je zgodil leta 1807 (začetek Čopovega šolanja) in drugi leta 1820 (začetek Čopovega službovanja). Najpomembnejše življenjsko obdobje zanj pa je bilo od leta 1831 do leta 1835, ko je imel najtesnejše prijateljevanje s Francetom Prešernom.

Uradni dopis, s katerim je gubernij 17. avgusta 1830 Čopa imenoval za bibliotekarja Licejske knjižnice.

Preberi več 26. januar

23. januar

z domoznanske Kamre na današnji dan …
23. januarja 1878 se je rodil Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon. Umrl je 11. junija 1949.

Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi.

Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v Vinici in v idilični vasi Dragatuš. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v Ljubljano, kjer je 1895 dokončal gimnazijo.

28. december

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
28. december 1789 – v Ljubljani prvič uprizorjena Linhartova Županova Micka

Županova Micka, ki jo je Anton Tomaž Linhart napisal leta 1789, velja za prvo komedijo v slovenskem jeziku in prvo slovensko dramsko besedilo. Ima dve dejanji. V prvem dejanju je enajst nastopov, v drugem pa sedem. Uprizorjena je bila 28. decembra 1789 v Deželnem (Stanovskem) gledališču v Ljubljani. 

vir

vir: https://www.kamra.si/novice/item/28-december-1789-v-ljubljani-prvic-uprizorjena-linhartova-zupanova-micka.html