Arhivi Kategorije: Književnost

7. september

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …

7. septembra 1818 se je na Planini rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Umrl je 6. avgusta 1871 je na gradu Kalec.

Vir: 7. septembra 1818 se je rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/7-septembra-1818-se-je-rodil-miroslav-vilhar-slovenski-skladatelj-pesnik-dramatik-politik-in-casnikar/

Preberi več 7. september

21. maj

Prva »skušnja« za bralno značko, kot so jo takrat imenovali, je potekala 21. maja 1961 (Suhodolčan, 1970).  Tisti učenci, ki so »skušnjo« zadovoljivo opravili (prvotne »skušnje« za bralno značko so bile bistveno težje od današnjih, učenci pa so morali pokazati veliko znanja o prebranih knjigah), so bili prvi prejemniki prvih značk – Prežihovih. 

Podelitev je potekala 22. maja 1961 na Prevaljah. Že prvo srečanje so pripravili tako, da je postalo osnova za vsa poznejša – gostili so pisatelja Franceta Bevka. Prvo bralno značko je prejelo 119 učencev, saj se je osnovni šoli na Prevaljah do konca šolskega leta pridružilo še 8 šol, med njimi ravenska gimnazija. Izkazalo se je, da je organizacija bralne značke zahtevna, že prva izvedba je prinesla mnogo izkušenj. Nato se je število sodelujočih iz leta v leto povečevalo (Kotnik, 1970). 

Da bi lahko ugotovili, kateri so bili motivi za začetek gibanja, jih moramo povezati s ključnima osebnostma, ki sta bralno značko osnovala in ponesla v svet. Gre seveda za Stanka Kotnika in Leopolda Suhodolčana. Stanko Kotnik je bil profesor slovenskega jezika na osnovni šoli na Prevaljah, Leopold Suhodolčan pa ravnatelj omenjene šole – danes je prepoznaven po mnogih (kvalitetnih) delih za otroke in mladino, pisal je tudi za odrasle.

Bralna značka je hitro postala slovenska kulturna znamenitost; že dolgo je pod okriljem organizacije Zveze prijateljev mladine (Društvo bralna značka Slovenije, 2021a). 

  • Viri: 
  • Kotnik, S. (1970). Deset let bralne akcije med mladino. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 34–55. Mladinska knjiga.
  • Suhodolčan, L. (1970). Prva podelitev bralne značke. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 11–13. Mladinska knjiga.

21. marec

21. marec je svetovni dan poezije. Praznujemo ga od leta 1999, ko ga je UNESCO na 30. generalni konferenci v Parizu prvič razglasil za enega od svetovnih dni z namenom spodbujanja branja, ustvarjanja, objavljanja poezije in učenja o njej. Drugi nameni svetovnega dne poezije so ohranjanje jezikovne raznolikosti in povečanju možnosti in priložnosti za poete, ki pišejo v izumirajočih jezikih. Na svetovni dan poezije povsod po svetu slavimo poete, organiziramo branje poezije in spodbujamo zbliževanje poezije z drugimi umetniškimi oblikami.

V drugi polovici 20. stoletja so pesništvo običajno slavili 15. oktobra, na rojstni dan rimskega epika Vergilija, ki ga največ ljudi pozna po njegovi Eneidi. V 41 državah po svetu še zmeraj praznujejo svetovni dan poezije enkrat oktobra. V Združenih državah Amerike in v Kanadi april velja za nacionalni mesec poezije.

Slovenski pesniki so ena izmed najpoglavitnejših prepoznavnosti Slovenije. Med tujimi turisti, ki jih pot zanese v Slovenijo, gotovo ne odidejo iz nje, ne da bi izvedeli o velikem Francetu Prešernu, obiskali njegov kip in postali pod balkonom Julije Primic, ki jo je prav Prešernova poezija naredila za najslavnejšo slovensko muzo. Drugi slovenski poeti, ki so s svojimi umetniškimi deli zaznamovali slovensko poezijo, so gotovo tudi Josip Murn Aleksandrov, Gregor Strniša, Janez Menart, Ivan Minatti, Srečko Kosovel, Alojz Gradnik, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Svetlana Makarovič, Kajetan Kovič, Dane Zajc, Valentin Vodnik, Anton Aškerc, Boris A. Novak, Tomaž Šalamun, Oton Župančič, Simon Gregorčič, Dragotin Kette, Feri Lainšček in mnogi drugi.

18. marec

18. marec je tudi dan, ko bi rojstni dan praznoval Srečko Kosovel, pesnik, v čigar 𝑜𝑡𝑟𝑜𝑠̌𝑘𝑖 𝑑𝑢𝑠̌𝑖 𝑗𝑒 𝑔𝑜𝑟𝑒𝑙𝑎 𝑣𝑒𝑟𝑎, 𝑑𝑎 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑣𝑒𝑑𝑛𝑜 𝑐𝑣𝑒𝑡𝑜𝑐̌𝑎 𝑟𝑜𝑧̌𝑎 𝑝𝑜𝑒𝑧𝑖𝑗𝑒 𝑜𝑑𝑟𝑒𝑠̌𝑖 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑘𝑎 𝑖𝑛 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑠̌𝑡𝑣𝑜, kot je leta 1932 v Ljubljanskem zvonu zapisal Ludvik Mrzel. Njegov 𝑉𝑖ℎ𝑎𝑟, 𝑣𝑖ℎ𝑎𝑟 najdete med mnogimi digitaliziranimi 📜rokopisi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije 👉 www.dlib.si/sh/C02A0BBD

Kosovelovo rokopisno zapuščino hrani  Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Več kot tisoč pesmi in nekaj sto drugih besedil (esejev, razprav, pisem, dnevniških zapisov in osnutkov) sestavlja impozanten opus, če se zavedamo, da se je »njegovo zrelo ustvarjalno obdobje začelo na univerzi v letu 1923 in končalo z njegovo nenadno smrtjo leta 1926« (Vrečko, 2011, str. 32).

Leta 1927 je Alfonz Gspan izdal prvi izbor Kosovelovih pesmi. Leta 1931 je Anton Ocvirk pripravil Izbrane pesmiPrvo knjigo Kosovelovega Zbranega dela je isti urednik pripravil leta 1946 in drugo izdajo prve knjige leta 1964. Preostale knjige so izhajale do leta 1977 (druga knjiga 1974, oba dela tretje knjige 1977).

Leta 1967 so izšli Integrali ’26, ki jih je prav tako uredil Anton Ocvirk.

Ob stoti obletnici Kosovelovega rojstva, leta 2004, sta izšli dve pomembni knjigi Kosovelove poezije: Ikarjev sen Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja ter Man in a Magic Square, izbor Kosovelove poezije v angleščini, ki ga je pripravil Janez Vrečko. Leta 2009 je Marjan Dolgan izdal še neznani del Kosovelovega opusa v knjigi Iz zapuščine. Leta 2007 je Tatjana Rojc izdala dotlej neznana pisma Kosovelu.

vir: Srečko Kosovel. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/srecko-kosovel.html, dne 16. 3. 2021 ob 6.05.

11. februar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
11. februarja 1922 se je v Rogaški Slatini rodila Ela Peroci, slovenska pedagoginja, pisateljica in novinarka.

Njena prva kratka objavljena pravljica je bila Moj dežnik je lahko balon, ki so ji kmalu sledile še druge: Hišica iz kockMajhno kot mezinecMuca CopataricaNa oni strani srebrne črtePtičke so odleteleSiva miš ti loviš!Za lahko noč, idr. Ela Peroci je snov za svoj literarni opus črpala iz lastnih zapiskov, ki jih je pisala v obdobju študentskih let. Največji vpliv pri pisanju pa je pri njej imelo materinstvo. Glavni junakinji njenih zgodb sta hčerki Jelka, ki nastopa tudi v pravljici Hišica iz kock, in Anka, ter sosedovi otroci. V novejših zgodbah, pa so junaki tudi njeni vnuki.

Preberi več 11. februar

Leto 2022

Zbirka Sinji galeb praznuje 70 let!

V najstarejši zbirki za mladino pri nas je doslej izšlo že več kot 350 knjig, med njimi Mali princ, Pika Nogavička, Tajno društvo PGC, Butalci in Bratovščina Sinjega galeba, po kateri je zbirka dobila ime. Ustanovitelj zbirke in njen prvi urednik je bil pesnik Ivan Minatti, ki je v zbirko že od vsega začetka uvrščal priljubljene in kakovostne knjige tujih avtorjev in avtoric, k pisanju pa spodbujal domače pisatelje in pisateljice. 

Dejstva in zanimivosti o zbirki Sinji galeb si lahko preberete v nadaljevanju prispevka.

Preberi več Leto 2022

23. januar

z domoznanske Kamre na današnji dan …
23. januarja 1878 se je rodil Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon. Umrl je 11. junija 1949.

Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi.

Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v Vinici in v idilični vasi Dragatuš. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v Ljubljano, kjer je 1895 dokončal gimnazijo.

19. januar

𝑂𝑗 𝑡𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑠𝑛𝑒𝑡𝑖 𝑝𝑖𝑠𝑎𝑟! 𝑁𝑖𝑐̌ 𝑑𝑟𝑢𝑧𝑒𝑔𝑎 𝑏𝑟𝑒𝑧 𝑘𝑟𝑜𝑛, 𝑣𝑠𝑒 𝑑𝑟𝑢𝑔𝑜 𝑧𝑎 𝑑𝑒𝑛𝑎𝑟 — 𝑙𝑒 𝑙𝑗𝑢𝑏𝑖𝑙 𝑗𝑒 𝑣𝑠𝑒𝑙𝑒𝑗 𝑧𝑎𝑠𝑡𝑜𝑛𝑗! (iz pesmi Pesmica o pisarju)

19. januarja se je leta 1876 rodil pesnik 𝐃𝐫𝐚𝐠𝐨𝐭𝐢𝐧 𝐊𝐞𝐭𝐭𝐞. Vabljeni k prebiranju njegovih pesmi: www.dlib.si/sh/90C1D933

15. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. januarja 1884 se je v Kranjski Gori rodil Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj. Umrl je 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti (Hrvaška). 

Med leti 1891-96 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. Med leti 1896-1905 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja, se je moral odpovedati študiju medicine. Zaposlen je bil pri železnici, najprej v Št. Vidu na Glini. Od tod se je, zaradi narodnostnega zapostavljanja, kmalu vrnil v Kranjsko goro, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in pastirstvom. Kasneje se je zaposlil na južni železnici. Služboval je v Litiji, Postojni in Trstu. Leta 1914 je odšel v Gradec. Še pred letom 1918 se je vrnil v Trst. Po italijanski zasedbi Primorske se je preselil v Jugoslavijo. Kot železničar je delal v Sisku, Radencih in Pragerskem. Leta 1923 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil in se posvetil samo pisateljevanju.

9. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
9. januarja 1856 se je rodil Anton Aškerc, slovenski pesnik, duhovnik in arhivist. Umrl je 10. junija 1912.

Rodil se je kot prvi sin v kmečki družini v Globokem (ali morda v Senožetah, kjer je odraščal) pri Rimskih Toplicah.
Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v Senožete nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3. letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na Štajerskem: v Podsredi, Šmarjah pri Jelšah, pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, v Vitanjah, v Sv. Marjeti, Mozirju, Škalah pri Velenju. Svoje pisanje je začel v Ljubljanskem zvonu.