Arhivi Kategorije: Znameniti Slovenci

18. marec

18. marec je tudi dan, ko bi rojstni dan praznoval Srečko Kosovel, pesnik, v čigar 𝑜𝑡𝑟𝑜𝑠̌𝑘𝑖 𝑑𝑢𝑠̌𝑖 𝑗𝑒 𝑔𝑜𝑟𝑒𝑙𝑎 𝑣𝑒𝑟𝑎, 𝑑𝑎 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑣𝑒𝑑𝑛𝑜 𝑐𝑣𝑒𝑡𝑜𝑐̌𝑎 𝑟𝑜𝑧̌𝑎 𝑝𝑜𝑒𝑧𝑖𝑗𝑒 𝑜𝑑𝑟𝑒𝑠̌𝑖 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑘𝑎 𝑖𝑛 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑠̌𝑡𝑣𝑜, kot je leta 1932 v Ljubljanskem zvonu zapisal Ludvik Mrzel. Njegov 𝑉𝑖ℎ𝑎𝑟, 𝑣𝑖ℎ𝑎𝑟 najdete med mnogimi digitaliziranimi 📜rokopisi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije 👉 www.dlib.si/sh/C02A0BBD

Kosovelovo rokopisno zapuščino hrani  Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Več kot tisoč pesmi in nekaj sto drugih besedil (esejev, razprav, pisem, dnevniških zapisov in osnutkov) sestavlja impozanten opus, če se zavedamo, da se je »njegovo zrelo ustvarjalno obdobje začelo na univerzi v letu 1923 in končalo z njegovo nenadno smrtjo leta 1926« (Vrečko, 2011, str. 32).

Leta 1927 je Alfonz Gspan izdal prvi izbor Kosovelovih pesmi. Leta 1931 je Anton Ocvirk pripravil Izbrane pesmiPrvo knjigo Kosovelovega Zbranega dela je isti urednik pripravil leta 1946 in drugo izdajo prve knjige leta 1964. Preostale knjige so izhajale do leta 1977 (druga knjiga 1974, oba dela tretje knjige 1977).

Leta 1967 so izšli Integrali ’26, ki jih je prav tako uredil Anton Ocvirk.

Ob stoti obletnici Kosovelovega rojstva, leta 2004, sta izšli dve pomembni knjigi Kosovelove poezije: Ikarjev sen Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja ter Man in a Magic Square, izbor Kosovelove poezije v angleščini, ki ga je pripravil Janez Vrečko. Leta 2009 je Marjan Dolgan izdal še neznani del Kosovelovega opusa v knjigi Iz zapuščine. Leta 2007 je Tatjana Rojc izdala dotlej neznana pisma Kosovelu.

vir: Srečko Kosovel. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/srecko-kosovel.html, dne 16. 3. 2021 ob 6.05.

11. februar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
11. februarja 1922 se je v Rogaški Slatini rodila Ela Peroci, slovenska pedagoginja, pisateljica in novinarka.

Njena prva kratka objavljena pravljica je bila Moj dežnik je lahko balon, ki so ji kmalu sledile še druge: Hišica iz kockMajhno kot mezinecMuca CopataricaNa oni strani srebrne črtePtičke so odleteleSiva miš ti loviš!Za lahko noč, idr. Ela Peroci je snov za svoj literarni opus črpala iz lastnih zapiskov, ki jih je pisala v obdobju študentskih let. Največji vpliv pri pisanju pa je pri njej imelo materinstvo. Glavni junakinji njenih zgodb sta hčerki Jelka, ki nastopa tudi v pravljici Hišica iz kock, in Anka, ter sosedovi otroci. V novejših zgodbah, pa so junaki tudi njeni vnuki.

Preberi več 11. februar

8. februar

8. februar je slovenski kulturni praznik – v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, ga imenujemo tudi Prešernov dan. Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.

8. februarja vsako leto podelijo tudi Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z umetniškimi dosežki ali življenjskim delom obogatili slovensko kulturno zakladnico. 

Preberi več 8. februar

24. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
24. januarja 1784 je na gradu Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem umrl Peter Pavel Glavar,  duhovnik, gospodarstvenik in mecen. Rodil se je 2. maja 1721 v  Ljubljani. 

Peter Pavel Glavar je bil rojen kot nezakonski sin komendatorja barona Petra Jakoba Testaferrate z Malte. Njegov oče je leta 1698 dobil v užitek komendo pri sv. Petru na Kranjskem, kjer je spoznal lepo domačinko in rodil se je zelo bister fant. Fant se je odločil da bo postal duhovnik. Najprej je živel pri družini Basaj v Vopovljah kot rejenec, nato pa je odšel v jezuitsko šolo v Ljubljani in jo z odliko končal, nadaljeval je študij v Gradcu, kjer je dosegel naslov magistra bogoslovja in modroslovja. Papeža je moral prositi za odvezo od nezakonskega rojstva, katero je dobil po posredovanju Testaferrata leta 1743. Leto dni kasneje ga je senjski škof Benzoni na Reki posvetil v duhovnika.

Takoj se je vrnil v Komendo, kjer je bil najprej oskrbnik, nato pa zakupnik malteškega viteškega posestva. Najprej je spravil v red knjige in posestvo, nato pa se je z vsemi talenti, prizadevnostjo in jasnim ciljem vrgel v študij, pisanje in duhovno oskrbo župljanov. Leta 1751 je postal župnik v Komendi. Leta 1752 je dal sezidati beneficiatsko hišo in vanjo namestil svojo bogato knjižnico v kateri je imel približno 2000 knjig z najrazličnejših področij znanosti in umetnosti. Tedaj je tudi zaprosil slikarja Franca Jelovška da za novo baročno cerkev, katero je dal zgraditi baron Peter Jakob Tastaferrata v letih 1726 do 1729, zasnuje in izdela glavni oltar in prižnico, kar je slikar tudi storil. Leta 1760 je v Komendi ustanovil zasebno šolo z internatom, da bi nadarjenim revnim učencem omogočil nadaljnje šolanje v mestnih šolah. Na tej šoli je poučeval glasbo Jakob Zupan, skladatelj prve slovenske opere- Belin. Od leta 1752 je župljane poučeval tudi na domovih, najbolj krščanski nauk o napredku učencev pa je pisal zapiske, poleg je zapisoval razne zanimive podatke in pripombe o dogajanjih v tistem času v Komendi. Tako je nastal zelo dragocen Glavarjev Status animarum (družinska knjiga) za obdobje od 1754 do 1766. Od leta 1762 do 1766 je dal v Tunjicah postaviti poznobaročno cerkev sv. Ane. Leta 1766 Malteški viteški red ni več podaljšal zakupne pogodbe za Komendo, zato se je moral preseliti na graščino Lanšprež pri Trebnjem, katero je kupil od grofa Alojza Auersperga.

Preberi več 24. januar

23. januar

💬 𝐴𝑟ℎ𝑖𝑡𝑒𝑘𝑡𝑢𝑟𝑎 𝑗𝑒 𝑠𝑡𝑟𝑜𝑔𝑎 𝑑𝑖𝑠𝑐𝑖𝑝𝑙𝑖𝑛𝑎, 𝑧𝑎𝑡𝑜 𝑣𝑎𝑠 𝑝𝑟𝑜𝑠𝑖𝑚, 𝑑𝑎 𝑣 𝑣𝑠𝑒𝑚 𝑠𝑣𝑜𝑗𝑒𝑚 ℎ𝑜𝑡𝑒𝑛𝑗𝑢 – 𝑖𝑛 𝑝𝑟𝑖𝑝𝑜𝑟𝑜𝑐̌𝑎𝑡𝑖 𝑣𝑎𝑚 𝑔𝑎 𝑛𝑒 𝑚𝑜𝑟𝑒𝑚 𝑛𝑖𝑘𝑑𝑎𝑟 𝑑𝑜𝑣𝑜𝑙𝑗 – 𝑏𝑒𝑑𝑖𝑡𝑒 𝑛𝑎𝑑 𝑠𝑎𝑚𝑖𝑚 𝑠𝑒𝑏𝑜𝑗. 𝑁𝑎𝑠̌ 𝑜𝑑𝑑𝑒𝑙𝑒𝑘 𝑗𝑒 𝑙𝑗𝑢𝑏𝑖𝑐𝑎, 𝑘𝑎𝑡𝑒𝑟𝑖 𝑠𝑡𝑒 𝑠𝑒 𝑧𝑎𝑝𝑖𝑠𝑎𝑙𝑖 𝑧𝑎 𝑣𝑠𝑒 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑒.

Tako je Plečnik nagovoril študente ljubljanske fakultete (v P. Krečič, Plečnik: živeti za popolnost, 2018).#NaDanašnjiDan se je pred 150 leti rodil Jože Plečnik.

Jože Plečnik (1872–1957). Foto: Arhiv NUK
Jože Plečnik (1872–1957). Foto: Arhiv NUK

V spomin in poklon velikemu mojstru je Vlada RS letošnje leto razglasila za 𝐏𝐥𝐞𝐜̌𝐧𝐢𝐤𝐨𝐯𝐨 𝐥𝐞𝐭𝐨.

V spomin na arhitekta bodo v več slovenskih mestih potekali različni dogodki, njegovo delo bodo osvetljevale razstave. Nekje so začeli že pred nekaj dnevi, med drugim v Plečnikovi hiši v Trnovem, kjer so imeli na dan Plečnikovega rojstva dan odprtih vrat.

V hiši, v kateri je arhitekt živel in delal dobrih 35 let, so že v petek na ogled postavili začasno razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja nastajanje biografskega stripa o Plečniku, za katerega sta moči združila zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić. Na dan Plečnikovega rojstva pa so zainteresirane skupine vodili po hiši, ki je bila pred leti obnovljena v duhu ohranitve čim bolj pristnega bivalnega in delovnega okolja Jožeta Plečnika.

Preberi več 23. januar

23. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
23. januarja 1878 se je rodil Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon. Umrl je 11. junija 1949.

Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi.

Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v Vinici in v idilični vasi Dragatuš. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v Ljubljano, kjer je 1895 dokončal gimnazijo.

vir
Preberi več 23. januar

23. januar

z domoznanske Kamre na današnji dan …
23. januarja 1878 se je rodil Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon. Umrl je 11. junija 1949.

Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi.

Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v Vinici in v idilični vasi Dragatuš. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v Ljubljano, kjer je 1895 dokončal gimnazijo.

19. januar

𝑂𝑗 𝑡𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑠𝑛𝑒𝑡𝑖 𝑝𝑖𝑠𝑎𝑟! 𝑁𝑖𝑐̌ 𝑑𝑟𝑢𝑧𝑒𝑔𝑎 𝑏𝑟𝑒𝑧 𝑘𝑟𝑜𝑛, 𝑣𝑠𝑒 𝑑𝑟𝑢𝑔𝑜 𝑧𝑎 𝑑𝑒𝑛𝑎𝑟 — 𝑙𝑒 𝑙𝑗𝑢𝑏𝑖𝑙 𝑗𝑒 𝑣𝑠𝑒𝑙𝑒𝑗 𝑧𝑎𝑠𝑡𝑜𝑛𝑗! (iz pesmi Pesmica o pisarju)

19. januarja se je leta 1876 rodil pesnik 𝐃𝐫𝐚𝐠𝐨𝐭𝐢𝐧 𝐊𝐞𝐭𝐭𝐞. Vabljeni k prebiranju njegovih pesmi: www.dlib.si/sh/90C1D933

15. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. januarja 1884 se je v Kranjski Gori rodil Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj. Umrl je 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti (Hrvaška). 

Med leti 1891-96 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. Med leti 1896-1905 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja, se je moral odpovedati študiju medicine. Zaposlen je bil pri železnici, najprej v Št. Vidu na Glini. Od tod se je, zaradi narodnostnega zapostavljanja, kmalu vrnil v Kranjsko goro, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in pastirstvom. Kasneje se je zaposlil na južni železnici. Služboval je v Litiji, Postojni in Trstu. Leta 1914 je odšel v Gradec. Še pred letom 1918 se je vrnil v Trst. Po italijanski zasedbi Primorske se je preselil v Jugoslavijo. Kot železničar je delal v Sisku, Radencih in Pragerskem. Leta 1923 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil in se posvetil samo pisateljevanju.

Preberi več 15. januar

15. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. januarja 1884 se je v Kranjski Gori rodil Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj. Umrl je 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti (Hrvaška). 

Med leti 1891-96 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. Med leti 1896-1905 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja, se je moral odpovedati študiju medicine. Zaposlen je bil pri železnici, najprej v Št. Vidu na Glini. Od tod se je, zaradi narodnostnega zapostavljanja, kmalu vrnil v Kranjsko goro, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in pastirstvom. Kasneje se je zaposlil na južni železnici. Služboval je v Litiji, Postojni in Trstu. Leta 1914 je odšel v Gradec. Še pred letom 1918 se je vrnil v Trst. Po italijanski zasedbi Primorske se je preselil v Jugoslavijo. Kot železničar je delal v Sisku, Radencih in Pragerskem. Leta 1923 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil in se posvetil samo pisateljevanju.