Arhivi Kategorije: Znameniti Slovenci

24. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
24. januarja 1784 je na gradu Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem umrl Peter Pavel Glavar,  duhovnik, gospodarstvenik in mecen. Rodil se je 2. maja 1721 v  Ljubljani. 

Peter Pavel Glavar je bil rojen kot nezakonski sin komendatorja barona Petra Jakoba Testaferrate z Malte. Njegov oče je leta 1698 dobil v užitek komendo pri sv. Petru na Kranjskem, kjer je spoznal lepo domačinko in rodil se je zelo bister fant. Fant se je odločil da bo postal duhovnik. Najprej je živel pri družini Basaj v Vopovljah kot rejenec, nato pa je odšel v jezuitsko šolo v Ljubljani in jo z odliko končal, nadaljeval je študij v Gradcu, kjer je dosegel naslov magistra bogoslovja in modroslovja. Papeža je moral prositi za odvezo od nezakonskega rojstva, katero je dobil po posredovanju Testaferrata leta 1743. Leto dni kasneje ga je senjski škof Benzoni na Reki posvetil v duhovnika.

Takoj se je vrnil v Komendo, kjer je bil najprej oskrbnik, nato pa zakupnik malteškega viteškega posestva. Najprej je spravil v red knjige in posestvo, nato pa se je z vsemi talenti, prizadevnostjo in jasnim ciljem vrgel v študij, pisanje in duhovno oskrbo župljanov. Leta 1751 je postal župnik v Komendi. Leta 1752 je dal sezidati beneficiatsko hišo in vanjo namestil svojo bogato knjižnico v kateri je imel približno 2000 knjig z najrazličnejših področij znanosti in umetnosti. Tedaj je tudi zaprosil slikarja Franca Jelovška da za novo baročno cerkev, katero je dal zgraditi baron Peter Jakob Tastaferrata v letih 1726 do 1729, zasnuje in izdela glavni oltar in prižnico, kar je slikar tudi storil. Leta 1760 je v Komendi ustanovil zasebno šolo z internatom, da bi nadarjenim revnim učencem omogočil nadaljnje šolanje v mestnih šolah. Na tej šoli je poučeval glasbo Jakob Zupan, skladatelj prve slovenske opere- Belin. Od leta 1752 je župljane poučeval tudi na domovih, najbolj krščanski nauk o napredku učencev pa je pisal zapiske, poleg je zapisoval razne zanimive podatke in pripombe o dogajanjih v tistem času v Komendi. Tako je nastal zelo dragocen Glavarjev Status animarum (družinska knjiga) za obdobje od 1754 do 1766. Od leta 1762 do 1766 je dal v Tunjicah postaviti poznobaročno cerkev sv. Ane. Leta 1766 Malteški viteški red ni več podaljšal zakupne pogodbe za Komendo, zato se je moral preseliti na graščino Lanšprež pri Trebnjem, katero je kupil od grofa Alojza Auersperga.

Preberi več 24. januar

23. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
23. januarja 1878 se je rodil Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon. Umrl je 11. junija 1949.

Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi.

Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v Vinici in v idilični vasi Dragatuš. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v Ljubljano, kjer je 1895 dokončal gimnazijo.

vir
Preberi več 23. januar

15. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. januarja 1884 se je v Kranjski Gori rodil Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj. Umrl je 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti (Hrvaška). 

Med leti 1891-96 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. Med leti 1896-1905 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja, se je moral odpovedati študiju medicine. Zaposlen je bil pri železnici, najprej v Št. Vidu na Glini. Od tod se je, zaradi narodnostnega zapostavljanja, kmalu vrnil v Kranjsko goro, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in pastirstvom. Kasneje se je zaposlil na južni železnici. Služboval je v Litiji, Postojni in Trstu. Leta 1914 je odšel v Gradec. Še pred letom 1918 se je vrnil v Trst. Po italijanski zasedbi Primorske se je preselil v Jugoslavijo. Kot železničar je delal v Sisku, Radencih in Pragerskem. Leta 1923 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil in se posvetil samo pisateljevanju.

Preberi več 15. januar

9. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
9. januarja 1856 se je rodil Anton Aškerc, slovenski pesnik, duhovnik in arhivist. Umrl je 10. junija 1912.

Rodil se je kot prvi sin v kmečki družini v Globokem (ali morda v Senožetah, kjer je odraščal) pri Rimskih Toplicah.
Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v Senožete nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3. letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na Štajerskem: v Podsredi, Šmarjah pri Jelšah, pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, v Vitanjah, v Sv. Marjeti, Mozirju, Škalah pri Velenju. Svoje pisanje je začel v Ljubljanskem zvonu.

Preberi več 9. januar

22. december

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
22. decembra 1930 se je na Podvinu pri Polzeli rodila Neža Maurer, slovenska pesnica, pisateljica, novinarka …

Pisala je literaturo za otroke, mladino in odrasle. Največji del njenega opusa zajema poezija, piše pa tudi prozo, publicistiko ter otroške igre. Delovala je kot prevajalka, prevajala je iz nemščine ter slovanskih jezikov. S svojimi deli je bila v našem prostoru prisotna več kot 60 let. Za svoje delo je prejela tudi nagrade in priznanja. Nad osemdeset otroških iger in oddaj je bilo izvedenih na več radijskih postajah. Antologija njenih 20 pesniških zbirk izšla 2019 pod naslovom Nekaj zelo zelo lepega.

Preberi več 22. december

7. september

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …

7. septembra 1818 se je na Planini rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Umrl je 6. avgusta 1871 je na gradu Kalec.

Vir: 7. septembra 1818 se je rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/7-septembra-1818-se-je-rodil-miroslav-vilhar-slovenski-skladatelj-pesnik-dramatik-politik-in-casnikar/

Preberi več 7. september

31. avgust

z domoznanske Kamre na današnji dan …
31. avgusta 1589 je v Ljubljani umrl  Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Rodil se je okoli 1547 v Krškem

Domneva se, da so se njegovi predniki preselili iz Dalmacije ali preko Dalmacije. Jurij sam se je podpisoval kot Dalmatin, nekateri (tudi Trubar) so njegov priimek zapisovali kot Dalmata. Njegova starša sta bila revna in ga pri šolanju nista mogla finančno podpirati. Do 18. leta se je šolal doma, v Krškem, pri Bohoriču. Bohorič je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu. Od leta 1565 do leta 1566 je študiral na nižji latinski šoli v Württembergu. Od leta 1566 do leta 1572 je študiral v Tübingenu, kjer je tudi doštudiral filozofijo in protestansko teologijo. V Ljubljano se je vrnil leta 1572. Kot protestantski duhovnik je služboval na Nemškem, Begunjah, Škocjanu in Ljubljani. Oktobra 1580 je bil zaradi tiska Biblije v Gradcu in Celovcu. Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Izšlo je leta 1583 v Wittenbergu[2] na Saškem pod polnim naslovom Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. S prevodom celotnega Svetega pisma je vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Za Slovence je bilo to pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite evropske narode. Prevajanje je potekalo deset let, brez slovarjev in drugih jezikovnih knjig. Dalmatin je sicer poznal hebrejščino in grščino, a je izhajal iz Luthrovega prevoda. Biblijo so protestanti v domovino prevažali skrivaj v sodih, in jo razširjali po Kranjski, Štajerski in Koroški približno dve leti. Duhovniki Katoliške cerkve so smeli uporabljati Dalmatinov prevod s posebnim dovoljenjem, saj katoliškega prevoda Biblije še niso imeli.

Vir: 31. avgusta 1589 je umrl Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/31-avgusta-1589-je-umrl-jurij-dalmatin-slovenski-protestantski-teolog-prevajalec-in-pisec/

18. marec

18. marec je tudi dan, ko bi rojstni dan praznoval Srečko Kosovel, pesnik, v čigar 𝑜𝑡𝑟𝑜𝑠̌𝑘𝑖 𝑑𝑢𝑠̌𝑖 𝑗𝑒 𝑔𝑜𝑟𝑒𝑙𝑎 𝑣𝑒𝑟𝑎, 𝑑𝑎 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑣𝑒𝑑𝑛𝑜 𝑐𝑣𝑒𝑡𝑜𝑐̌𝑎 𝑟𝑜𝑧̌𝑎 𝑝𝑜𝑒𝑧𝑖𝑗𝑒 𝑜𝑑𝑟𝑒𝑠̌𝑖 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑘𝑎 𝑖𝑛 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑠̌𝑡𝑣𝑜, kot je leta 1932 v Ljubljanskem zvonu zapisal Ludvik Mrzel. Njegov 𝑉𝑖ℎ𝑎𝑟, 𝑣𝑖ℎ𝑎𝑟 najdete med mnogimi digitaliziranimi 📜rokopisi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije 👉 www.dlib.si/sh/C02A0BBD

Kosovelovo rokopisno zapuščino hrani  Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Več kot tisoč pesmi in nekaj sto drugih besedil (esejev, razprav, pisem, dnevniških zapisov in osnutkov) sestavlja impozanten opus, če se zavedamo, da se je »njegovo zrelo ustvarjalno obdobje začelo na univerzi v letu 1923 in končalo z njegovo nenadno smrtjo leta 1926« (Vrečko, 2011, str. 32).

Leta 1927 je Alfonz Gspan izdal prvi izbor Kosovelovih pesmi. Leta 1931 je Anton Ocvirk pripravil Izbrane pesmiPrvo knjigo Kosovelovega Zbranega dela je isti urednik pripravil leta 1946 in drugo izdajo prve knjige leta 1964. Preostale knjige so izhajale do leta 1977 (druga knjiga 1974, oba dela tretje knjige 1977).

Leta 1967 so izšli Integrali ’26, ki jih je prav tako uredil Anton Ocvirk.

Ob stoti obletnici Kosovelovega rojstva, leta 2004, sta izšli dve pomembni knjigi Kosovelove poezije: Ikarjev sen Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja ter Man in a Magic Square, izbor Kosovelove poezije v angleščini, ki ga je pripravil Janez Vrečko. Leta 2009 je Marjan Dolgan izdal še neznani del Kosovelovega opusa v knjigi Iz zapuščine. Leta 2007 je Tatjana Rojc izdala dotlej neznana pisma Kosovelu.

vir: Srečko Kosovel. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/srecko-kosovel.html, dne 16. 3. 2021 ob 6.05.

11. februar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
11. februarja 1922 se je v Rogaški Slatini rodila Ela Peroci, slovenska pedagoginja, pisateljica in novinarka.

Njena prva kratka objavljena pravljica je bila Moj dežnik je lahko balon, ki so ji kmalu sledile še druge: Hišica iz kockMajhno kot mezinecMuca CopataricaNa oni strani srebrne črtePtičke so odleteleSiva miš ti loviš!Za lahko noč, idr. Ela Peroci je snov za svoj literarni opus črpala iz lastnih zapiskov, ki jih je pisala v obdobju študentskih let. Največji vpliv pri pisanju pa je pri njej imelo materinstvo. Glavni junakinji njenih zgodb sta hčerki Jelka, ki nastopa tudi v pravljici Hišica iz kock, in Anka, ter sosedovi otroci. V novejših zgodbah, pa so junaki tudi njeni vnuki.

Preberi več 11. februar