Na pobudo Sveta Evrope iz Strasbourga že od leta 2001 vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov – skupaj z Evropsko komisijo.

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
6. septembra 1901 – v Ljubljani je začel obratovati ljubljanski tramvaj
Ljubljanski tramvaj je bilo tirno javno prevozno sredstvo, namenjeno prevozu potnikov po Ljubljani. Uradno je obratoval od 6. septembra 1901 do 20. decembra 1958.
Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje, 28. oktobra redni program.
Poskusno oddajati se je začelo s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne sta pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«. Po pogodbi je morala Prosvetna zveza vsak dan oddajati najmanj dve uri in pol, vsaj ena ura pa je morala biti posvečena dobri živi glasbi in ne posnetkom z gramofonskih plošč.
Vir: 1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/1-septembra-1928-je-radio-ljubljana-zacel-poskusno-oddajanje/
Svetovni dan pripovedništva je praznik umetnosti ustnega pripovedovanja. Na ta dan vsi, ki imajo možnost, pripovedujejo in prisluhnejo zgodbam, na različnih krajih, v različnih jezikih. Namen je posredovanje zgodb in učenje drug od drugega, piše na spletni strani praznika.
Po vsem svetu danes praznujemo svetovni dan pripovedništva. Dan izhaja iz nacionalnega dne pripovedništva, ki so ga na Švedskem praznovali na začetku 90. let preteklega stoletja, a je nato zamrl. Pobuda za ponovno oživitev prihaja iz Skandinavije, prvi svetovni dan pripovedništva pa so proslavili leta 2004.
Za zaznamovanje 20. marca kot nacionalnega dne pripovedništva je na Švedskem skrbela Nacionalna mreža pripovedovalcev, ki pa je nato prenehala delovati. Dan se je neuradno ohranil po zaslugi pripovedovalcev po vsej državi. Leta 1997 so v avstralskem mestu Perth pripravili petdnevni Praznik zgodbe in ob tem razglasili 20. marec za dan pripovedništva, v Mehiki in latinskih državah pa so ta dan tedaj že praznovali kot nacionalni praznik pripovedovalcev.
V Skandinaviji se je leta 2002 glas za praznovanje dne pripovedništva razširil iz Švedske na Norveško, Dansko, Finsko in Estonijo. V letu 2003 se je ideja razširila še v Kanado in druge države in tako je 20. marec postal svetovni dan pripovedništva, ki so ga prvič zaznamovali leta 2004. V letu 2009 so dogodke na ta dan organizirali po Evropi, Aziji, Afriki, Severni in Južni Ameriki ter v Avstraliji.
V Ljubljani od 17. do 25. marca 2023 poteka 26. PRIPOVEDOVALSKI FESTIVAL.
Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih. Koledarska pomlad traja od 21. marca (pomladansko enakonočje) do 21. junija (poletni solsticij – sončni obrat). Meteorološka pomlad zavzema mesece marec, april in maj.
Zvončki in trobentice,
mačice, vijolice
spet iz zemlje vzklijejo,
zdaj pomlad je tu.
Tone Roš
14. 3. praznuje svoj dan znamenito matematično število – število π. Danes vsi poznamo njegovi prvi dve decimalki: 3,14 – kot je tudi angleški zapis današnjega datuma in obenem razlog, zakaj je prav danes dan števila π. Danes vemo, da se π skriva v krogu, v številskih vrstah. Imamo računalnike, ki nam pomagajo odkrivati njegove decimalke, ki jih je neskončno in se nikoli ne začnejo ponavljati. No, nekdaj pa vsega tega niso imeli. Imeli so samo pamet. Prvi, ki se je lotil izračuna decimalk števila π, je bil matematik Arhimed. Narisal je krog, mu včrtal in očrtal pravilni večkotnik, določil ploščini obeh likov in tako sklepal o ploščini kroga in posredno tudi o številu π. Njegovo metodo – večkotniško metodo – so še dolgo uporabljali pri določanju decimalk. Uporabljal jo je tudi matematik Ludolf, ki je celo življenje posvetil številu π in njegovim decimalkam. 35 decimalk, kolikor jih je uspel določiti, so mu vklesali na nagrobni spomenik, hkrati pa se po njem π imenuje tudi Ludolfovo število. Kar pa je za nas gotovo najbolj vredno omembe: slovenski matematik Jurij Vega je leta 1789 postavil svetovni rekord, ko je pravilno izračunal prvih 137 decimalk števila π.
Gregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na god sv. Gregorja. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi. Po starem koledarju se je namreč praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi. Po ljudskem izročilu se na ta dan ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci.
Ko je veljal še stari julijanski koledar je Gregor Veliki, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo.
Na Slovenskem je obveljal rek, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan. V Kropi so šli na dan spuščanja gregorčkov na ‘tičjo svatbo’, ko so imeli ptiči svojo ‘ohcet’, dobrote s ptičje ohceti pa so ostale v grmovju, kjer so jih otroci lahko poiskali in se posladkali.
Preberi več 12. marec40 mučenikov obhajamo 10. marca in je godovni dan 40 mučenikov iz Sebastije v Armeniji, ki se niso hoteli odreči krščanski veri in so umrli mučeniške smrti. Ta dan so si moški izbrali kot svoj praznik. Po tradiciji naj bi prejeli v dar suhe slive, trnje in klobaso kot znak ženske pozornosti. Danes pa ta dan večinoma služi bolj kot ”povračilo sredstvo” za gospode, ki se dva dni pred tem, na 8. marec, spomnijo svojih žena.
In kaj pravi legenda? V letih 308-324 je na območju rimskega imperija vladal cesar Licinij, ki se je sprl s svojim sovladarjem Konstantinom I. Velikim – prvim rimskim cesarjem, ki je sprejel krščanstvo. Od njunega nesoglasja dalje je Licinij v kristjanih videl sovražnike in ker je bilo treba sovražnike ali spreobrniti ali pa pobiti, je tudi vojakom na območju, ki mu je vladal, ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odpovejo ali pa bodo kaznovani s smrtjo. Temu odloku se je uprlo štiridesetih vojakov elitne legije, ki so bili pripravljeni za svojo vero umreti.
Vojakom seveda ni bilo prizanešeno. Po tem, ko so se vsi skupaj podpisali pod zadnje pismo, so vseh 40 slekli do golega in jih v eni najhujših zim takratne Armenije odpeljali do zamrznjenega ribnika. Tam so jih pometali v vodo, kjer so tragično umrli
Mednarodni dan maternega jezika je spominski dan z namenom spodbujanja spoštovanja lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanja večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti. Prvič ga je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasila 17. novembra 1999.
Mednarodni dan maternega jezika spodbuja mir in večjezičnost. Datum je bil izbran kot spomin na ubite študente z univerze v Daki, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, bengalščine.
Pustni čas predstavlja most med zimo in pomladjo. Datum pusta se letno spreminja glede na datum velike noči. Pust 2023 bo v torek, 21. februarja, pustna sobota 18. februarja, pustna nedelja pa 19. februarja.
Čeprav ga pogosto povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime razkriva povsem drug pomen – pust oz. mednarodni izraz karneval namreč pomeni »pustiti meso«.
Glavni pustni dan je pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi s pepelnico, ko se začenja 40 dnevi post pred veliko nočjo. Za pusta si nadenemo različne maske – od tradicionalnih do takšnih, ki so odraz sodobnega družbenega življenja. S pustom so povezani različni običaji, pustni plesi, sprevodi pustnih mask, skratka zabava in bogato obložena miza s pustimi dobrotami.
Preberi več Pust 2023