Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih. Koledarska pomlad traja od 21. marca (pomladansko enakonočje) do 21. junija (poletni solsticij – sončni obrat). Meteorološka pomlad zavzema mesece marec, april in maj.
Zvončki in trobentice,
mačice, vijolice
spet iz zemlje vzklijejo,
zdaj pomlad je tu.
Tone Roš
14. 3. praznuje svoj dan znamenito matematično število – število π. Danes vsi poznamo njegovi prvi dve decimalki: 3,14 – kot je tudi angleški zapis današnjega datuma in obenem razlog, zakaj je prav danes dan števila π. Danes vemo, da se π skriva v krogu, v številskih vrstah. Imamo računalnike, ki nam pomagajo odkrivati njegove decimalke, ki jih je neskončno in se nikoli ne začnejo ponavljati. No, nekdaj pa vsega tega niso imeli. Imeli so samo pamet. Prvi, ki se je lotil izračuna decimalk števila π, je bil matematik Arhimed. Narisal je krog, mu včrtal in očrtal pravilni večkotnik, določil ploščini obeh likov in tako sklepal o ploščini kroga in posredno tudi o številu π. Njegovo metodo – večkotniško metodo – so še dolgo uporabljali pri določanju decimalk. Uporabljal jo je tudi matematik Ludolf, ki je celo življenje posvetil številu π in njegovim decimalkam. 35 decimalk, kolikor jih je uspel določiti, so mu vklesali na nagrobni spomenik, hkrati pa se po njem π imenuje tudi Ludolfovo število. Kar pa je za nas gotovo najbolj vredno omembe: slovenski matematik Jurij Vega je leta 1789 postavil svetovni rekord, ko je pravilno izračunal prvih 137 decimalk števila π.
Gregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na god sv. Gregorja. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi. Po starem koledarju se je namreč praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi. Po ljudskem izročilu se na ta dan ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci.
.jpg)
Ko je veljal še stari julijanski koledar je Gregor Veliki, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo.
Na Slovenskem je obveljal rek, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan. V Kropi so šli na dan spuščanja gregorčkov na ‘tičjo svatbo’, ko so imeli ptiči svojo ‘ohcet’, dobrote s ptičje ohceti pa so ostale v grmovju, kjer so jih otroci lahko poiskali in se posladkali.
Preberi več 12. marec
40 mučenikov obhajamo 10. marca in je godovni dan 40 mučenikov iz Sebastije v Armeniji, ki se niso hoteli odreči krščanski veri in so umrli mučeniške smrti. Ta dan so si moški izbrali kot svoj praznik. Po tradiciji naj bi prejeli v dar suhe slive, trnje in klobaso kot znak ženske pozornosti. Danes pa ta dan večinoma služi bolj kot ”povračilo sredstvo” za gospode, ki se dva dni pred tem, na 8. marec, spomnijo svojih žena.
In kaj pravi legenda? V letih 308-324 je na območju rimskega imperija vladal cesar Licinij, ki se je sprl s svojim sovladarjem Konstantinom I. Velikim – prvim rimskim cesarjem, ki je sprejel krščanstvo. Od njunega nesoglasja dalje je Licinij v kristjanih videl sovražnike in ker je bilo treba sovražnike ali spreobrniti ali pa pobiti, je tudi vojakom na območju, ki mu je vladal, ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odpovejo ali pa bodo kaznovani s smrtjo. Temu odloku se je uprlo štiridesetih vojakov elitne legije, ki so bili pripravljeni za svojo vero umreti.
Vojakom seveda ni bilo prizanešeno. Po tem, ko so se vsi skupaj podpisali pod zadnje pismo, so vseh 40 slekli do golega in jih v eni najhujših zim takratne Armenije odpeljali do zamrznjenega ribnika. Tam so jih pometali v vodo, kjer so tragično umrli
Mednarodni dan maternega jezika je spominski dan z namenom spodbujanja spoštovanja lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanja večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti. Prvič ga je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasila 17. novembra 1999.
Mednarodni dan maternega jezika spodbuja mir in večjezičnost. Datum je bil izbran kot spomin na ubite študente z univerze v Daki, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, bengalščine.
Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Leta 2002 ga je ustanovila mednarodna organizacija International Childhood Cancer Day, ki se zavzema za napredno zdravljenje in oskrbo ter spodbuja k večjemu razumevanju težav, s katerimi se srečujejo družine otrok in mladostnikov v času zdravljenja ter po zdravljenju.
Za rakom v Sloveniji letno zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Rak ne izbira, zboli lahko kdorkoli. Otrok iz vašega kraja, otrok iz vaše ulice, ali pa otrok vašega znanca, prijatelja.
Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja.
Zlato je plemenita kovina. Prav tako so plemeniti naši otroci. Predstavlja plamen upanja in čistost otroških src. Simbolizira boj z rakom. Zlato mora skozi ogenj, da postane močnejše in trpežnejše. Takšna je tudi pot Junakov – otrok z rakom. Po vseh težavah in bolečinah, ki jih izkusijo, so močnejši in pogumnejši. Zato jih imenujemo Junaki z veliko začetnico.
15. februarja si PRIPNITE ZLATO PENTLJO in tako izkažite podporo:
– otrokom in mladostnikom, ki se pogumno spopadajo z rakom,
– vsem, ki so premagali otroškega raka,
– družinam, ki pogumno živijo naprej, čeprav so zaradi raka izgubile otroka,
– zdravnikom, zdravstvenemu osebju in prostovoljcem, ki svoj poklic in čas namenjajo otroškemu raku.
Društvo Junaki 3. nadstropja, ki so ga ustanovili starši otrok z rakom, za mednarodni dan boja proti otroškemu raku, organizira vseslovensko akcijo ozaveščanja. K sodelovanju pri ozaveščanju so vabljene vse šole, vrtci, občine in prav vsak posameznik. Prav vsi pa si lahko pripnemo zlato pentljo in s tem pripomoremo k ozaveščenosti. Pomagajmo Junakom, da bodo njihovi dnevi vsaj nekoliko lažji in lepši!
Če imaš radio, nisi nikoli sam – v radiu imaš vedno prijatelja.
OZN
Tako pravijo pri Združenih narodih, kjer so leta 1946 današnji dan razglasili za svetovni dan radia. Na ta dan leta 1946 je bil namreč ustanovljen radio Združenih narodov. Radio se je ves čas razvijal in prilagajal in danes ponuja številne nove oblike vzajemnega sodelovanja s poslušalci: »Radio nas obvešča in oblikuje s pomočjo razvedrila, informacij in s soudeležbo poslušalcev.
Preberi več 13. februar
Pustni čas predstavlja most med zimo in pomladjo. Datum pusta se letno spreminja glede na datum velike noči. Pust 2024 bo v torek, 13. februarja, pustna sobota 10. februarja, pustna nedelja pa 11. februarja.
Čeprav ga pogosto povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime razkriva povsem drug pomen – pust oz. mednarodni izraz karneval namreč pomeni »pustiti meso«.
Glavni pustni dan je pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi s pepelnico, ko se začenja 40 dnevi post pred veliko nočjo. Za pusta si nadenemo različne maske – od tradicionalnih do takšnih, ki so odraz sodobnega družbenega življenja. S pustom so povezani različni običaji, pustni plesi, sprevodi pustnih mask, skratka zabava in bogato obložena miza s pustimi dobrotami.
Preberi več Pust 2023Danes poteka dan varne rabe interneta, ki ga letos obeležujemo že devetnajsto leto zapored.
Vabimo vas k raziskovanju spodnjih vsebin.
Pa še zanimiv in uporaben priročnik za naše vedoželjne raziskovalce: https://casoris.si/wp-content/uploads/2019/02/otroci-in-mediji_final_cip.pdf
Avstrijski mladinski pisatelj in televizijski voditelj Thomas Brezina danes praznuje 60 let. Napisal je več 400 knjig, najbolj pa ga poznamo po zbirki Novohlačniki.