6. december

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
6. december – god sv. Nikolaja ali Miklavža, enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov, s katerim je povezano tradicionalno obdarovanje otrok. 

V 19. stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Po legendi namreč ta svetnik na predvečer svojega godu s spremstvom (angeli in parkeljni) hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe. Njegov godovni dan je ponekod še posebej namenjen krščanski dobrodelnosti.

vir: https://www.kamra.si/novice/item/6-december-god-sv-nikolaja-ali-miklavza-del.html

22. november

Kdo od Slovencev ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, medvedka Neewe, Ostrostrelca, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in slikanic? Pa nagajive zajčke s televizijskega Cikcaka, reklame za trgovino Mercator, Viki kremo, Čunga Lunga, Jelovico in drugih zgodbic?

Avtor teh ljudskih stvaritev je Miki Muster, brez dvoma eden Najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu.

Naš najboljši avtor stripov in animiranih filmov je bil miren, zbran človek, zadržanega in prijetnega vedenja, urejene zunanjosti, ljubezniv sogovornik, ki so mu bile puhle besede tuje. Bil je stvaren in ravno prav zgovoren. Nasmešek se mu je poredko prikradel na lica, a kadar se je, je bil blag, nevsiljiv, prijeten. Tak je bil Miki Muster.

Rodil se je 22. novembra 1925. leta v Murski Soboti. Zgodnje otroštvo je preživel v Krmelju, kjer je njegov oče služboval kot prvi zdravnik v rudarski bolnišnici. Tu je končal prvi razred osnovne šole, dokončal pa v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na Likovno akademijo v Ljubljani, kjer je dokončal študij kiparstva. Od leta 1952 do leta 1973 je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poročevalca v časopisnem podjetju TT (Tedenska tribuna), od 1. januarja 1974 pa ustvarja kot svobodni umetnik. Od leta 1973 pa do leta 1990 je uspešno ustvarjal v Nemčiji. Štejemo ga med začetnika slovenskega stripa in eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma v evropskem merilu. Zadnja leta je prebival v Centru starejših Notranje Gorice, kjer je tudi umrl, star 92 let.

Preberi več 22. november

18. november

Ivan Selan (roj. Janez Selan), slovenski kartograf samouk, * 18. november 1902, Savlje pri Ljubljani, Avstro-Ogrska, † 29. september 1981, Suhadole pri Komendi, Jugoslavija.

Ivan Selan se je rodil na Bazelnovi kmetiji v Savljah pri Ljubljani. Pri dvanajstih se je z družino iz Savelj preselil v SuhadoleLjudsko šolo je obiskoval na Ježici, osnovno šolo pa je zaključil v Komendi. Prve zemljevide je izdelal ob koncu 1. svetovne vojne (npr. Pogorje Grintavca).

Preberi več 18. november

10. november

Umrl je Žiga Zois …

Zois je bil zadnja leta življenja skoraj popolnoma hrom. Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije
Zois je bil zadnja leta življenja skoraj popolnoma hrom. Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije

Na današnji dan leta 1819 je v Ljubljani umrl Žiga Zois, baron Edelsteinski, slovenski podjetnik, mecen in mineralog.

Rodil se je 23. novembra 1747 v Trstu. Oče je bil Italijanski trgovec, ki se je preselil iz Italije v Ljubljano, mati pa je bila iz znane slovenske železarske družine. Žiga se je najprej šolal zasebno, nato je študiral v Italiji.

Veliko je potoval in sklepal nova poznanstva. Že v mladosti pa so se pri njem pojavili prvi znaki bolezni, ki je zaznamovala vse njegovo nadaljnje življenje. Po vrnitvi v domovino se je samostojno izobraževal, posebej na področju naravoslovja. Zbral je obsežno knjižnico.

Bil je tudi začetnik industrijske revolucije pri nas. V fužinarstvo je vpeljal številne novosti.

Navduševali so ga tudi minerali. Svojim delavcem v fužinah je naročal, naj zanj zbirajo zanimive kamne, nekatere primerke pa je dobival tudi iz tujine. Po njem je poimenovan najbolj barvit mineral zoisit. Pet tisoč primerkov obsegajoče mednarodno znane mineraloške zbirke je tako kot svojo knjižnico z okoli štiri tisoč enotami namenil slovenski javnosti.

Zois je bil vsestranski človek. Z Valentinom Vodnikom in Antonom Tomažem Linhartom so ustanovili Zoisov krožek, s katerim so vzpodbudili razvoj slovenske književnost. Zois je bil njihov mecen, materialno jih je podpiral, spodbujal in usmerjal. Zato je bil osrednja oseba slovenskega razsvetljenstva.

Pri 32 letih ga je prvič napadel protin, revmatična bolezen, zaradi katere je od leta 1789 počasi hromel, tako da po letu 1797 ni več zapustil stanovanja. Po njem se je vozil s premičnim stolom, podobnim današnjim invalidskim vozičkom, ki ga je skonstruiral sam.

vir: Umrl je Žiga Zois. Objavljeno na spletni strani https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/na-danasnji-dan/umrl-je-ziga-zois/295427, dne 10. 10. 2022

16. oktober

iz domoznanske Kamre na današnji dan …

Svetovni dan hrane se praznuje vsako leto 16. oktobra. Uvedla ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Omenjen datum je bil izbran, ker je bila organizacija na ta dan leta 1945 ustanovljena. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi veliko število ljudi, ki trpi za pomanjkanjem hrane.

vir

Letos je posvečen vprašanju, kaj lahko naredimo, da bi do leta 2030 povsem izkoreninili lakoto. Organizacija med drugim izpostavlja potrebo po bolj inovativni proizvodnji hrane, prehodu na bolj zdravo prehrano in zmanjšanju količin zavržene hrane.

vir: 16. oktober – svetovni dan hrane. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/16-oktober-svetovni-dan-hrane/, dne 13. 10. 2022

5. oktober

Mednarodni dan učiteljev obeležujemo 5. oktobra. Odločitev o tem dnevu je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi zato, ker je bil na ta dan leta 1966 na medvladni konferenci v organizaciji UNESCO in Mednarodne organizacije dela (ILO) sprejet dokument Priporočila o položaju učiteljev, ki je veljaven še danes. Priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga le-ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi. Opredeljujejo tudi odgovornost vlad, ki naj učiteljem in njihovim organizacijam omogočijo sodelovanje pri odločanju o zanje pomembnih vprašanjih. Od takrat imajo na več šolah poseben program za 5. oktober.

Od leta 1993  pa ga obeležujemo po celem svetu in je priložnost, da razmislimo o pomenu vseh, ki opravljajo ta plemenit poklic.

V Sloveniji praznik učiteljev obeležimo s tradicionalno podelitvijo državnih nagrad najboljšim v izobraževanju na področju šolstva, ki se podeljujejo od leta 1966.

4. oktober

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …

4. oktobra že tradicionalno obeležujemo svetovni dan varstva živali, ki je prvič potekal leta 1931 v Firencah v Italiji na ekološkem kongresu. Z namenom opozoriti na zaskrbljujoči položaj ogroženih živalskih vrst. 4. oktober so izbrali, ker na ta dan goduje sveti Frančišek Asiški, ki je zagovarjal odgovoren in ljubeč odnos do živali in okolja.

Vir: https://www.ekodezela.si/vsebina/svetovni-dnevi/4-oktober-svetovni-dan-zivali/

vir: 4. oktober – svetovni dan varstva živali. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/4-oktober-svetovni-dan-varstva-zivali/, dne 3. 10. 2022

26. september

Na pobudo Sveta Evrope iz Strasbourga že od leta 2001 vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov – skupaj z Evropsko komisijo.
Vir
Po vsej Evropi se 700 milijonov Evropejcev, ki živijo v 46 državah članicah Sveta Evrope, spodbuja k učenju več jezikov v katerikoli starosti, v šoli ali izven nje. Svet Evrope po celi Evropi spodbuja večjezičnost v prepričanju, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše celine. 

Dnevi evropske dediščine

V letu 2022 bodo potekali že 32. Dnevi evropske kulturne dediščine in 10. Teden kulturne dediščine. Skupna tema držav, ki sodelujejo pri Dnevih evropske kulturne dediščine je Trajnostna dediščina. Evropskemu geslu so organzatorji dodali še drug pomen, saj menijo, da lahko s trajnostnimi dejanji pripomoremo k temu, da bo dediščina vz-trajala tudi v prihodnosti.

vir

Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine bodo potekali od 24. septembra do 8. oktobra 2022. Slavnostna otvoritev bo 23. septembra od 11. uri v Narodnem muzeju na Metelkovi. 

Tudi letos Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije skupaj s sodelujočimi organizacijami pripravlja 350 dogodkov. Posamezne dogodke in prireditve lahko poiščemo na spletni strani, ki omogoča podrobno iskanje. Celoten program pa je na voljo tu. Več o temi (Vz)trajnostna dediščina – posnetek in gradiva Spletnega srečanja DEKD in TKD 2022 so objavljeni na povezavi.

Vir:  Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine. Objavljeno na spletnem mestu https://knjiznicarske-novice.si/novica/1976/pokazi, dne 24. 9. 2022