21. maj

Prva »skušnja« za bralno značko, kot so jo takrat imenovali, je potekala 21. maja 1961 (Suhodolčan, 1970).  Tisti učenci, ki so »skušnjo« zadovoljivo opravili (prvotne »skušnje« za bralno značko so bile bistveno težje od današnjih, učenci pa so morali pokazati veliko znanja o prebranih knjigah), so bili prvi prejemniki prvih značk – Prežihovih. 

Podelitev je potekala 22. maja 1961 na Prevaljah. Že prvo srečanje so pripravili tako, da je postalo osnova za vsa poznejša – gostili so pisatelja Franceta Bevka. Prvo bralno značko je prejelo 119 učencev, saj se je osnovni šoli na Prevaljah do konca šolskega leta pridružilo še 8 šol, med njimi ravenska gimnazija. Izkazalo se je, da je organizacija bralne značke zahtevna, že prva izvedba je prinesla mnogo izkušenj. Nato se je število sodelujočih iz leta v leto povečevalo (Kotnik, 1970). 

Da bi lahko ugotovili, kateri so bili motivi za začetek gibanja, jih moramo povezati s ključnima osebnostma, ki sta bralno značko osnovala in ponesla v svet. Gre seveda za Stanka Kotnika in Leopolda Suhodolčana. Stanko Kotnik je bil profesor slovenskega jezika na osnovni šoli na Prevaljah, Leopold Suhodolčan pa ravnatelj omenjene šole – danes je prepoznaven po mnogih (kvalitetnih) delih za otroke in mladino, pisal je tudi za odrasle.

Bralna značka je hitro postala slovenska kulturna znamenitost; že dolgo je pod okriljem organizacije Zveze prijateljev mladine (Društvo bralna značka Slovenije, 2021a). 

  • Viri: 
  • Kotnik, S. (1970). Deset let bralne akcije med mladino. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 34–55. Mladinska knjiga.
  • Suhodolčan, L. (1970). Prva podelitev bralne značke. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 11–13. Mladinska knjiga.

20. maj

Danes obeležujemo svetovni dan čebel. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki igrajo pomembno vlogi pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja. Poleg tega je človek udomačil čebele za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov (na primer matični mleček, cvetni prah, čebelji vosek in propolis).

Pomena čebelarjenja se zaradi Petra Pavla Glavarja in naše bogate čebelarske tradicije dobro zavedamo tudi v Komendi.

18. maj

Že od leta 1977 je 18. maj mednarodni dan muzejev, katerega namen je povečati prepoznavnost muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.

Mednarodni dan muzejev 2024 je osredotočen na trajnostni razvoj muzejev in družbeno dobrobit v muzejih s temo MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA DOBROBIT

POSEBNI PROGRAMI V MUZEJIH, DAN ODPRTIH VRAT

Muzeji širom Slovenije bodo praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ali z  dnevom odprtih vrat. Programe posameznih muzejev lahko najdemo na spletnih straneh muzejev ali na njihovih družbenih omrežjih.

RAZSTAVA URBANIH PLAKATOV ‘MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE’

ICOM Slovenija pripravlja razstavo urbanih plakatov z naslovom ‘Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje’. Plakati bodo v času med 16. in 29. postavljeni na ljubljanskih ulicah, z njimi opozarjamo na družbeno in okoljsko problematiko. Kot spletna brošura bomo te vsebine širili prek naših družbenih omrežij. Urbano razstavo plakatov organiziramo v sodelovanju s TAM-TAM.

KNJIŽICA PLAKATOV

2. maj

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
2. maja 1721 se je v Ljubljani rodil  Peter Pavel Glavar, duhovnik, gospodarstvenik in mecen. Umrl je 24. januarja 1784 na gradu Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem. 

… Leta 1751 je postal župnik v Komendi. Leta 1752 je dal sezidati beneficiatsko hišo in vanjo namestil svojo bogato knjižnico, v kateri je imel približno 2000 knjig z najrazličnejših področij znanosti in umetnosti. Tedaj je tudi zaprosil slikarja Franca Jelovška da za novo baročno cerkev, katero je dal zgraditi baron Peter Jakob Tastaferrata v letih 1726 do 1729, zasnuje in izdela glavni oltar in prižnico, kar je slikar tudi storil. Leta 1760 je v Komendi ustanovil zasebno šolo z internatom, da bi nadarjenim revnim učencem omogočil nadaljnje šolanje v mestnih šolah. Od leta 1752 je župljane poučeval tudi na domovih, najbolj krščanski nauk o napredku učencev pa je pisal zapiske, poleg je zapisoval razne zanimive podatke in pripombe o dogajanjih v tistem času v Komendi. Tako je nastal zelo dragocen Glavarjev Status animarum (družinska knjiga) za obdobje od 1754 do 1766.

vir: 2. maja 1721 se je rodil Peter Pavel Glavar, duhovnik, gospodarstvenik in mecen. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/item/2-maja-1721-se-je-rodil-peter-pavel-glavar-duhovnik-gospodarstvenik-in-mecen.html, dne 1. 5. 2021, 19.20.

24. april

DAN KNJIGE je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. To je dan, ko praznuje knjiga in vsi bralci tega sveta.

2. aprila praznujejo najmlajši ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, 23. aprila pa povsod po svetu praznujejo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.

Praznovanje dneva knjige je povezano s starim ljudskim običajem, ki izhaja iz Katalonije, ko so si Katalonci od nekdaj na dan svetega Jurija 23. aprila podarjali vrtnico in knjigo. Rekli so: “Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno!” Dan je posvečen promociji branja, hkrati pa je želja spodbuditi ljudi, še posebej mlade, da odkrijejo užitke branja in pridobijo spoštovanje do avtorskih del tistih, ki so s svojimi deli pripomogli h kulturnem napredku človeštva.

Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995. Praznik je tesno povezan s književnostjo: tega dne leta 1616 sta umrla znamenita književnika: Miguel de Cervantes in William Shakespeare.

Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. Ob priložnostih dneva knjige je bilo predstavljenih kar nekaj predlogov, kako narediti povprečnemu bralcu knjigo bolj dostopno, med drugim tudi ta, da bi se davek na knjige ukinil ali vsaj zmanjšal iz zdajšnjih 20 % na 8 % vrednosti knjige. Z idejo in geslom »PODARIMO KNJIGO« se 23. april uvaja kot dan podarjanja knjig.

NOČ KNJIGE je mednarodni dogodek, s katerim še posebej obeležujemo  ta dan. Njegov namen je preko najrazličnejših kulturnih dogodkov promovirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe.


23. april zaznamuje svetovni dan knjige in avtorskih pravic, simbolni dan svetovne literature in promocije branja, ki ga je razglasil Unesco leta 1995. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje kar en teden z različnimi dogodki povezanimi s knjigo. Vse to je pomembno za ohranjanje slovenske kulturne dediščine preko pisane besede. 23. april je sicer rojstni dan oziroma dan smrti številnih svetovno znanih literarnih ustvarjalcev, na primer Cervantesa, Shakespeara, Nabokova ter tudi dan, ko si mesta predajajo prestižni Unescov naziv svetovne prestolnice knjige.

Avtorske pravice se nanašajo na avtorska dela, ki so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti in so na kakršenkoli način izražene. Avtorska pravica nastane s samo stvaritvijo dela in traja za čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti. Kolektivno upravljanje avtorskih pravic omogoča avtorjem in drugim imetnikom pravic preprostejšo in učinkovitejšo upravljanje pravic v razmerah množičnega koriščenja njihovih del, uporabnikom pa enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del.

Vir: 23. april – Svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Objavljeno na spletnem mestu https://www.aspnet.si/teme-in-mednarodni-dnevi/mednarodni-dnevi/svetovni-dan-knjige-in-avtorskih-pravic.html, 3. 4. 2024

7. april – dan zdravja

Svetovni dan zdravja poteka vsako leto 7. aprila in zaznamuje obletnico ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije leta 1948. Leta 1948 so se države sveta združile in ustanovile SZO, da bi spodbujale zdravje, ohranjale svet varen in ščitile ranljive – na način, da bi lahko vsi in povsod dosegli najvišjo raven zdravja in dobrega počutja za zadovoljno življenje v mirnem, uspešnem in trajnostnem svetu.

V bližnjem zdravstvenem domu preverite, kakšne dejavnosti so pripravili za današnji dan.

2. april – svetovni dan knjig za otroke

Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je današnji dan, 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena razglasila za svetovni dan knjig za otroke  na mednarodnem kongresu v Ljubljani leta 1966. Vse odtlej pripravi plakat in poslanico ob tem prazniku druga nacionalna zveza, poslanico, v kateri izbrani knjižni ustvarjalec napiše nagovor otrokom, v katerem jim sporoča, zakaj so otroške knjige najboljša stvar na svetu.

Preberi več 2. april – svetovni dan knjig za otroke

2. april – svetovni dan zavedanja o avtizmu

“Osebe z avtizmom si svojih pravic ne znajo zagotoviti same, zato potrebujejo podporo skupnosti.”

2. april Generalna skupščina OZN razglaša za – SVETOVNI DAN ZAVEDANJA O AVTIZMU.

Avtizem ni bolezen in ni duševna bolezen. Je kompleksna nevrološka razvojna motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Spekter avtizma je zelo širok. Oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano, samoumevno. Otroci ne prerastejo avtizma, ampak postanejo odrasli z avtizmom. S pravočasnimi, rednimi in ustreznimi obravnavami lahko vplivamo, da se težave v času otrokovega razvoja zmanjšajo.

Vsi razmišljamo o tem, kako bo življenje po epidemiji. Ne vemo, želimo pa si, da bi nam preizkušnja, v kateri smo se našli, pomagala, da kot skupnost in kot posamezniki spremenimo vrednote.

Zato je letošnja pobuda Zveze za avtizem za osnovne šole, v sprejemanju drugačnosti in da se tudi v osnovnih šolah obeleži 2. april, svetovni dan zavedanja o avtizmu. 

Poznate knjigo, Moj prijatelj Oli? Zgodba spodbuja vrstnike k sprejemanju otrok z avtizmom.

V tem letu po vsej Evropi poteka kampanja »Not invisible«, s katero mednarodna organizacija Autism Europe opozarja na nujnost ukrepov za boj proti razširjeni diskriminaciji, s katero se soočajo ljudje z avtizmom na vseh področjih življenja. Autism Europe ocenjuje, da je v Evropi 7 milijonov ljudi z avtizmom in opozarja, da se ljudje z avtizmom še vedno soočajo z ovirami pri vključevanju v vse sektorje družbe. Na primer, raziskave kažejo, da je le 20 % oseb z avtizmom zaposlenih za polni delovni čas (vir: https://www.autismeurope.org/blog/2024/03/27/press-release-autism-europe-to-launch-not-invisible-campaign/).

Vir: 2. april – svetovni dan zavedanja o avtizmu. Objavljeno na spletni strani https://www.zveza-avtizem.eu/2024/04/01/2-april-svetovni-dan-zavedanja-o-avtizmu-2/

22. marec

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
22. marec – svetovni dan voda

Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo vsako leto 22. marca, je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) leta 1993 razglasila, da bi opozorila svetovno javnost na pomen vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi.

Svetovni dan voda smo v svetovnem merilu s sklepom Generalne skupščine OZN prvič obeležili leta 1993. Razglašen je bil, da bi javnost opozarjal na pomen pitne vode, na ogroženost vodnih virov in nujnost dobrega gospodarjenja z njimi.

Voda je ključna za življenje vseh živih bitij. Je sestavni del vsake celice v našem telesu in osnova vseh bioloških procesov, ki omogočajo življenje. Poleg tega je najpomembnejše hranilo, ki ga moramo vnesti v telo.

Ima izjemno vsestransko vrednost in pozitivno vpliva na blaginjo prebivalstva, nepogrešljiva je v naših domovih, gospodinjstvu, kmetijstvu, industriji in drugih panogah. Skoraj četrtina prebivalcev Slovenije lahko uživa svežo pitno vodo, ki jo črpamo iz podzemlja. To dobrino moramo ohraniti!

VODA – NAŠA NAJDRAGOCENEJŠA DOBRINA

Danes je pitna voda ogrožena zaradi naraščajočega števila prebivalcev, manj premišljenega in neodgovornega upravljanja z vodami, vedno večjih zahtev kmetijstva in industrije ter vplivov podnebnih sprememb.

21. marca praznujejo gozdovi

Gozdovi dajejo dom več kot 80 odstotkom kopenskih vrst živali in rastlin, v njih najdemo 60.000 različnih drevesnih vrst. Gozd pa niso le drevesa! Proizvajajo kisik, ki ga dihamo vsa živa bitja, zato jim rečemo tudi pljuča našega planeta. Pomembno vplivajo na naše dobro počutje in so prostor za raziskovanje, igro ter pustolovščine.

Spremenjeno podnebje vpliva na naše gozdove. Poskrbeti moramo, da bodo v dobri formi –  zdravi in močni, da se bodo lahko prilagodili podnebnim spremembam in zagotavljali vse svoje junaške vloge. Varujmo jih, da ostanejo varno zatočišče za vse gozdne prijatelje in ohranijo svojo čarobnost. Zanje moramo skrbeti vsi – gozdarji, lastniki gozdov in seveda mi, obiskovalci.

Ali veš?

  • Odrasla bukev v enem letu proizvede dovolj kisika za 10 ljudi.
  • Drevo za 1 kg suhega lesa iz ozračja porabi 1,8 kg ogljikovega dioksida (CO2).
  • Polovica teže lesenega dela drevesa je ogljik, ki ga je rastoče drevo odvzelo iz ozračja in ga skladišči v sebi.
  • Najvišje drevo v Sloveniji je 61,8 metra visoka Sgermova smreka na Pohorju.
  • Vir:

Vir: Presenetljivi gozdovi. V Moj planet. Objavljeno na spletnem mestu https://www.mladinska-knjiga.si/dobrezgodbe/prosti-cas/presenetljivi-gozdovi, dne 21. 3. 2024