Arhivi Kategorije: Literarni ustvarjalci

11. februar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
11. februarja 1922 se je v Rogaški Slatini rodila Ela Peroci, slovenska pedagoginja, pisateljica in novinarka.

Njena prva kratka objavljena pravljica je bila Moj dežnik je lahko balon, ki so ji kmalu sledile še druge: Hišica iz kockMajhno kot mezinecMuca CopataricaNa oni strani srebrne črtePtičke so odleteleSiva miš ti loviš!Za lahko noč, idr. Ela Peroci je snov za svoj literarni opus črpala iz lastnih zapiskov, ki jih je pisala v obdobju študentskih let. Največji vpliv pri pisanju pa je pri njej imelo materinstvo. Glavni junakinji njenih zgodb sta hčerki Jelka, ki nastopa tudi v pravljici Hišica iz kock, in Anka, ter sosedovi otroci. V novejših zgodbah, pa so junaki tudi njeni vnuki.

Preberi več 11. februar

8. februar

8. februar je slovenski kulturni praznik – v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, ga imenujemo tudi Prešernov dan. Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.

8. februarja vsako leto podelijo tudi Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z umetniškimi dosežki ali življenjskim delom obogatili slovensko kulturno zakladnico. 

Preberi več 8. februar

24. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
24. januarja 1784 je na gradu Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem umrl Peter Pavel Glavar,  duhovnik, gospodarstvenik in mecen. Rodil se je 2. maja 1721 v  Ljubljani. 

Peter Pavel Glavar je bil rojen kot nezakonski sin komendatorja barona Petra Jakoba Testaferrate z Malte. Njegov oče je leta 1698 dobil v užitek komendo pri sv. Petru na Kranjskem, kjer je spoznal lepo domačinko in rodil se je zelo bister fant. Fant se je odločil da bo postal duhovnik. Najprej je živel pri družini Basaj v Vopovljah kot rejenec, nato pa je odšel v jezuitsko šolo v Ljubljani in jo z odliko končal, nadaljeval je študij v Gradcu, kjer je dosegel naslov magistra bogoslovja in modroslovja. Papeža je moral prositi za odvezo od nezakonskega rojstva, katero je dobil po posredovanju Testaferrata leta 1743. Leto dni kasneje ga je senjski škof Benzoni na Reki posvetil v duhovnika.

Takoj se je vrnil v Komendo, kjer je bil najprej oskrbnik, nato pa zakupnik malteškega viteškega posestva. Najprej je spravil v red knjige in posestvo, nato pa se je z vsemi talenti, prizadevnostjo in jasnim ciljem vrgel v študij, pisanje in duhovno oskrbo župljanov. Leta 1751 je postal župnik v Komendi. Leta 1752 je dal sezidati beneficiatsko hišo in vanjo namestil svojo bogato knjižnico v kateri je imel približno 2000 knjig z najrazličnejših področij znanosti in umetnosti. Tedaj je tudi zaprosil slikarja Franca Jelovška da za novo baročno cerkev, katero je dal zgraditi baron Peter Jakob Tastaferrata v letih 1726 do 1729, zasnuje in izdela glavni oltar in prižnico, kar je slikar tudi storil. Leta 1760 je v Komendi ustanovil zasebno šolo z internatom, da bi nadarjenim revnim učencem omogočil nadaljnje šolanje v mestnih šolah. Na tej šoli je poučeval glasbo Jakob Zupan, skladatelj prve slovenske opere- Belin. Od leta 1752 je župljane poučeval tudi na domovih, najbolj krščanski nauk o napredku učencev pa je pisal zapiske, poleg je zapisoval razne zanimive podatke in pripombe o dogajanjih v tistem času v Komendi. Tako je nastal zelo dragocen Glavarjev Status animarum (družinska knjiga) za obdobje od 1754 do 1766. Od leta 1762 do 1766 je dal v Tunjicah postaviti poznobaročno cerkev sv. Ane. Leta 1766 Malteški viteški red ni več podaljšal zakupne pogodbe za Komendo, zato se je moral preseliti na graščino Lanšprež pri Trebnjem, katero je kupil od grofa Alojza Auersperga.

Preberi več 24. januar

23. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
23. januarja 1878 se je rodil Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon. Umrl je 11. junija 1949.

Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi.

Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v Vinici in v idilični vasi Dragatuš. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v Ljubljano, kjer je 1895 dokončal gimnazijo.

vir
Preberi več 23. januar

23. januar

z domoznanske Kamre na današnji dan …
23. januarja 1878 se je rodil Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon. Umrl je 11. junija 1949.

Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi.

Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v Vinici in v idilični vasi Dragatuš. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v Ljubljano, kjer je 1895 dokončal gimnazijo.

19. januar

𝑂𝑗 𝑡𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑠𝑛𝑒𝑡𝑖 𝑝𝑖𝑠𝑎𝑟! 𝑁𝑖𝑐̌ 𝑑𝑟𝑢𝑧𝑒𝑔𝑎 𝑏𝑟𝑒𝑧 𝑘𝑟𝑜𝑛, 𝑣𝑠𝑒 𝑑𝑟𝑢𝑔𝑜 𝑧𝑎 𝑑𝑒𝑛𝑎𝑟 — 𝑙𝑒 𝑙𝑗𝑢𝑏𝑖𝑙 𝑗𝑒 𝑣𝑠𝑒𝑙𝑒𝑗 𝑧𝑎𝑠𝑡𝑜𝑛𝑗! (iz pesmi Pesmica o pisarju)

19. januarja se je leta 1876 rodil pesnik 𝐃𝐫𝐚𝐠𝐨𝐭𝐢𝐧 𝐊𝐞𝐭𝐭𝐞. Vabljeni k prebiranju njegovih pesmi: www.dlib.si/sh/90C1D933

15. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. januarja 1884 se je v Kranjski Gori rodil Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj. Umrl je 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti (Hrvaška). 

Med leti 1891-96 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. Med leti 1896-1905 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja, se je moral odpovedati študiju medicine. Zaposlen je bil pri železnici, najprej v Št. Vidu na Glini. Od tod se je, zaradi narodnostnega zapostavljanja, kmalu vrnil v Kranjsko goro, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in pastirstvom. Kasneje se je zaposlil na južni železnici. Služboval je v Litiji, Postojni in Trstu. Leta 1914 je odšel v Gradec. Še pred letom 1918 se je vrnil v Trst. Po italijanski zasedbi Primorske se je preselil v Jugoslavijo. Kot železničar je delal v Sisku, Radencih in Pragerskem. Leta 1923 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil in se posvetil samo pisateljevanju.

Preberi več 15. januar

15. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. januarja 1884 se je v Kranjski Gori rodil Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj. Umrl je 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti (Hrvaška). 

Med leti 1891-96 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. Med leti 1896-1905 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja, se je moral odpovedati študiju medicine. Zaposlen je bil pri železnici, najprej v Št. Vidu na Glini. Od tod se je, zaradi narodnostnega zapostavljanja, kmalu vrnil v Kranjsko goro, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in pastirstvom. Kasneje se je zaposlil na južni železnici. Služboval je v Litiji, Postojni in Trstu. Leta 1914 je odšel v Gradec. Še pred letom 1918 se je vrnil v Trst. Po italijanski zasedbi Primorske se je preselil v Jugoslavijo. Kot železničar je delal v Sisku, Radencih in Pragerskem. Leta 1923 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil in se posvetil samo pisateljevanju.

9. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
9. januarja 1856 se je rodil Anton Aškerc, slovenski pesnik, duhovnik in arhivist. Umrl je 10. junija 1912.

Rodil se je kot prvi sin v kmečki družini v Globokem (ali morda v Senožetah, kjer je odraščal) pri Rimskih Toplicah.
Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v Senožete nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3. letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na Štajerskem: v Podsredi, Šmarjah pri Jelšah, pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, v Vitanjah, v Sv. Marjeti, Mozirju, Škalah pri Velenju. Svoje pisanje je začel v Ljubljanskem zvonu.

Preberi več 9. januar

6. januar

z domoznanske Kamre na današnji dan …
6. januarja 1932 se je na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah rodil Pavle Zidar (pravo ime Zdravko Slamnik), pisatelj in pesnik. Umrl je 12. avgusta 1992 v Ljubljani. 

Pavle Zidar, psevdonim za Zdravka Slamnika, se je rodil v železarski družini materi Barbki Valentar in očetu Jožefu.

Pisal je za otroke in odrasle. Pisateljsko pot je začel kot pesnik lirik, po letu 1956 je pesnil v svobodnem verzu. Pesmi je objavljal v različnih revijah. Kot prva objava je izšla pesem Veter, naš prijatelj v Mladinski reviji (1949-50, 80). Leta 1960 je izbor pesmi izdal v zbirki Kaplje ognjene in se posvetil prozi. Po letu 1980 je ponovno pesnil. Pesmi je objavljal le v revijah in časnikih. V periodičnem tisku je pogosto objavljal tudi črtice, novele, odlomke del in razmišljanja.

Preberi več 6. januar