Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Andreja Nagode Burger

14. september

Danes, na mednarodni dan mladih, z navdušenci širom sveta praznujemo rojstni dan mirovnega pilota, poznavalca zgodovine čokolade in pripovedovalca zgodb številka 1 na svetu Roalda Dahla!  “Če imate lepe misli, bodo sijale iz vašega obraza kot sončni žarki in zmeraj boste videti čudovito,” je nekoč zapisal  nenadkriljivi snovalec zgodb za otroke in odrasle. Ob praznovanju njegovega rojstnega dne se priporoča nošenje rumene barve in branje katere njegovih mojstrovin: Danny, prvak svetaGravžaJurijevo čudovito zdravilo, VDV – Veliki dobrodušni velikan in Gromozanski krokodil za otroke, odrasli pa lahko sežete po njegovih sijajnih Zbranih zgodbah v obliki e-knjige (tiskana edicija je žal razprodana). 

Preberi več 14. september

8. september

8. september je svetovni dan pismenosti. Leta 1966 sta ga razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Mednarodno bralno društvo.

“Bralna pismenost pomeni razumevanje napisanih besedil, njihova uporaba in razmišljanje o njih, z namenom doseganja lastnih ciljev, nadaljnjega razvijanja lastnega znanja in potencialov ter sodelovanja v družbi.” (OECD)

V spodnjem filmu si lahko ogledate nekaj dejstev o pismenosti.

7. september

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …

7. septembra 1818 se je na Planini rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Umrl je 6. avgusta 1871 je na gradu Kalec.

Vir: 7. septembra 1818 se je rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/7-septembra-1818-se-je-rodil-miroslav-vilhar-slovenski-skladatelj-pesnik-dramatik-politik-in-casnikar/

Preberi več 7. september

2. september

France Pibernik, slovenski pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar, * 2. september 1928, Suhadole, † 21. april 2021.

Gimnazijo je obiskoval v Kranju, kjer jo je tudi končal, potem pa se vpisal na študij slavistike v Ljubljani, kjer je leta 1955 diplomiral. Do leta 1958 je poučeval na nižji gimnaziji na Dobrovem v Brdih, po tem letu in do leta 1990 pa na gimnaziji v Kranju, kjer je tudi dočakal upokojitev. Njegov znanstveni opus je izredno obsežen, med drugim je uredil izbrana dela Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja ter biografijo Alojza Rebule. Je avtor biografskega romana o pisatelju Karlu Mauserju. Za svoje zasluge je prejel več priznanj, med drugim Trubarjevo nagrado, bil je tudi častni meščan občine Kranj.

Njegovo književno delo obsega pesniške zbirke, literarno publicistiko, avtorske monografije in uredniško delo.

Preberi več 2. september

1. september

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje, 28. oktobra redni program.

Poskusno oddajati se je začelo s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne sta pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«. Po pogodbi je morala Prosvetna zveza vsak dan oddajati najmanj dve uri in pol, vsaj ena ura pa je morala biti posvečena dobri živi glasbi in ne posnetkom z gramofonskih plošč.

Vir: 1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/1-septembra-1928-je-radio-ljubljana-zacel-poskusno-oddajanje/

z domoznanske Kamre na današnji dan …
31. avgusta 1589 je v Ljubljani umrl  Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Rodil se je okoli 1547 v Krškem

Domneva se, da so se njegovi predniki preselili iz Dalmacije ali preko Dalmacije. Jurij sam se je podpisoval kot Dalmatin, nekateri (tudi Trubar) so njegov priimek zapisovali kot Dalmata. Njegova starša sta bila revna in ga pri šolanju nista mogla finančno podpirati. Do 18. leta se je šolal doma, v Krškem, pri Bohoriču. Bohorič je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu. Od leta 1565 do leta 1566 je študiral na nižji latinski šoli v Württembergu. Od leta 1566 do leta 1572 je študiral v Tübingenu, kjer je tudi doštudiral filozofijo in protestansko teologijo. V Ljubljano se je vrnil leta 1572. Kot protestantski duhovnik je služboval na Nemškem, Begunjah, Škocjanu in Ljubljani. Oktobra 1580 je bil zaradi tiska Biblije v Gradcu in Celovcu. Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Izšlo je leta 1583 v Wittenbergu[2] na Saškem pod polnim naslovom Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. S prevodom celotnega Svetega pisma je vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Za Slovence je bilo to pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite evropske narode. Prevajanje je potekalo deset let, brez slovarjev in drugih jezikovnih knjig. Dalmatin je sicer poznal hebrejščino in grščino, a je izhajal iz Luthrovega prevoda. Biblijo so protestanti v domovino prevažali skrivaj v sodih, in jo razširjali po Kranjski, Štajerski in Koroški približno dve leti. Duhovniki Katoliške cerkve so smeli uporabljati Dalmatinov prevod s posebnim dovoljenjem, saj katoliškega prevoda Biblije še niso imeli.

Vir: 31. avgusta 1589 je umrl Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/31-avgusta-1589-je-umrl-jurij-dalmatin-slovenski-protestantski-teolog-prevajalec-in-pisec/

8. junij

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
8./9. junija 1508 se je rodil Primož Trubar, protestantski duhovnik in prevajalec. Umrl je 28. junija 1586. 

Primož Trubar se je rodil julija v letu 1508 ali 1509 na Rašici pri Velikih Laščah oziroma v neposredni bližini vasi. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še niso poznali; uporabljali pa so tudi staro koledarsko štetje. Ni bil rojen na lokaciji mlina, kjer je danes muzej, ampak v nekdanjem Šklopovem mlinu, ki je stal vsaj 400 m vstran, više ob istem potoku. Ostanke tega so lastniki v zadnjih letih podrli. Po očetu se je pisal Malnar (mlinar), Truber oziroma izvorno Trobar pa se je pisala njegova mati. Primož je ta priimek prevzel najpozneje leta 1526. Od leta 1528 naprej se je v pismih dosledno podpisoval Truber in ne Trubar.

Dan Primoža Trubarja je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 8. junija, vendar pa ni dela prost dan.  Namenjen je obeležitvi osrednje osebnosti slovenskega protestantizma v 16. stoletju in hkrati najpomembnejše osebnosti v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda Primoža Trubarja, ki naj bi se po določenih virih rodil 8. junija 1508. Sprejet je bil leta 2010 na posredno pobudo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.

vir: https://www.kamra.si/novice/8-9-junija-1508-se-je-rodil-primoz-trubar-protestantski-duhovnik-in-prevajalec-2/

21. maj

Prva »skušnja« za bralno značko, kot so jo takrat imenovali, je potekala 21. maja 1961 (Suhodolčan, 1970).  Tisti učenci, ki so »skušnjo« zadovoljivo opravili (prvotne »skušnje« za bralno značko so bile bistveno težje od današnjih, učenci pa so morali pokazati veliko znanja o prebranih knjigah), so bili prvi prejemniki prvih značk – Prežihovih. 

Podelitev je potekala 22. maja 1961 na Prevaljah. Že prvo srečanje so pripravili tako, da je postalo osnova za vsa poznejša – gostili so pisatelja Franceta Bevka. Prvo bralno značko je prejelo 119 učencev, saj se je osnovni šoli na Prevaljah do konca šolskega leta pridružilo še 8 šol, med njimi ravenska gimnazija. Izkazalo se je, da je organizacija bralne značke zahtevna, že prva izvedba je prinesla mnogo izkušenj. Nato se je število sodelujočih iz leta v leto povečevalo (Kotnik, 1970). 

Da bi lahko ugotovili, kateri so bili motivi za začetek gibanja, jih moramo povezati s ključnima osebnostma, ki sta bralno značko osnovala in ponesla v svet. Gre seveda za Stanka Kotnika in Leopolda Suhodolčana. Stanko Kotnik je bil profesor slovenskega jezika na osnovni šoli na Prevaljah, Leopold Suhodolčan pa ravnatelj omenjene šole – danes je prepoznaven po mnogih (kvalitetnih) delih za otroke in mladino, pisal je tudi za odrasle.

Bralna značka je hitro postala slovenska kulturna znamenitost; že dolgo je pod okriljem organizacije Zveze prijateljev mladine (Društvo bralna značka Slovenije, 2021a). 

  • Viri: 
  • Kotnik, S. (1970). Deset let bralne akcije med mladino. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 34–55. Mladinska knjiga.
  • Suhodolčan, L. (1970). Prva podelitev bralne značke. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 11–13. Mladinska knjiga.

20. maj

Danes obeležujemo svetovni dan čebel. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki igrajo pomembno vlogi pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja. Poleg tega je človek udomačil čebele za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov (na primer matični mleček, cvetni prah, čebelji vosek in propolis).

Pomena čebelarjenja se zaradi Petra Pavla Glavarja in naše bogate čebelarske tradicije dobro zavedamo tudi v Komendi.