iz domoznanske Kamre na današnji dan …

Svetovni dan hrane se praznuje vsako leto 16. oktobra. Uvedla ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Omenjen datum je bil izbran, ker je bila organizacija na ta dan leta 1945 ustanovljena. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi veliko število ljudi, ki trpi za pomanjkanjem hrane.

Letos je posvečen vprašanju, kaj lahko naredimo, da bi do leta 2030 povsem izkoreninili lakoto. Organizacija med drugim izpostavlja potrebo po bolj inovativni proizvodnji hrane, prehodu na bolj zdravo prehrano in zmanjšanju količin zavržene hrane.

vir: 16. oktober – svetovni dan hrane. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/16-oktober-svetovni-dan-hrane/, dne 13. 10. 2022

Mednarodni dan učiteljev obeležujemo 5. oktobra. Odločitev o tem dnevu je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi zato, ker je bil na ta dan leta 1966 na medvladni konferenci v organizaciji UNESCO in Mednarodne organizacije dela (ILO) sprejet dokument Priporočila o položaju učiteljev, ki je veljaven še danes. Priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga le-ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi. Opredeljujejo tudi odgovornost vlad, ki naj učiteljem in njihovim organizacijam omogočijo sodelovanje pri odločanju o zanje pomembnih vprašanjih. Od takrat imajo na več šolah poseben program za 5. oktober.

Od leta 1993  pa ga obeležujemo po celem svetu in je priložnost, da razmislimo o pomenu vseh, ki opravljajo ta plemenit poklic.

V Sloveniji praznik učiteljev obeležimo s tradicionalno podelitvijo državnih nagrad najboljšim v izobraževanju na področju šolstva, ki se podeljujejo od leta 1966.

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …

4. oktobra že tradicionalno obeležujemo svetovni dan varstva živali, ki je prvič potekal leta 1931 v Firencah v Italiji na ekološkem kongresu. Z namenom opozoriti na zaskrbljujoči položaj ogroženih živalskih vrst. 4. oktober so izbrali, ker na ta dan goduje sveti Frančišek Asiški, ki je zagovarjal odgovoren in ljubeč odnos do živali in okolja.

Vir: https://www.ekodezela.si/vsebina/svetovni-dnevi/4-oktober-svetovni-dan-zivali/

vir: 4. oktober – svetovni dan varstva živali. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/4-oktober-svetovni-dan-varstva-zivali/, dne 3. 10. 2022

Dan slovenskega športa je državni praznik, ki se v Republiki Sloveniji praznuje 23. septembra. Praznik, ki je bil uveden leta 2020 na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije, vendar ni dela prost dan.

Datum je izbran kot obletnica 23. septembra 2000, ko je ob zmagi veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika ter strelca Rajmonda Debevca na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju prvič zaigrala slovenska himna Zdravljica.

23. september velja tudi kot prvi dan Evropskega tedna športa. Slovenija je tovrstni praznik uvedla kot osma na svetu; pred njo so to storile že Indija, Iran, Malezija, Katar, Turčija, Tajska in Japonska.

Vir: Dan slovenskega športa. Objavljeno na spletni strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_slovenskega_%C5%A1porta, dne 22. 9. 2022

8. september je svetovni dan pismenosti. Leta 1966 sta ga razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Mednarodno bralno društvo.

“Bralna pismenost pomeni razumevanje napisanih besedil, njihova uporaba in razmišljanje o njih, z namenom doseganja lastnih ciljev, nadaljnjega razvijanja lastnega znanja in potencialov ter sodelovanja v družbi.” (OECD)

V spodnjem filmu si lahko ogledate nekaj dejstev o pismenosti.

Mednarodni muzejski dan

Že od leta 1977 je 18. maj mednarodni dan muzejev, katerega namen je povečati prepoznavnost muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.

Mednarodni dan muzejev 2023 bo osredotočen na trajnostni razvoj muzejev in družbeno dobrobit v muzejih s temo MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA DOBROBIT

POSEBNI PROGRAMI V MUZEJIH, DAN ODPRTIH VRAT

Muzeji širom Slovenije bodo praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ali z  dnevom odprtih vrat. Programe posameznih muzejev lahko najdemo na spletnih straneh muzejev ali na njihovih družbenih omrežjih.

RAZSTAVA URBANIH PLAKATOV ‘MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE’

ICOM Slovenija pripravlja razstavo urbanih plakatov z naslovom ‘Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje’. Plakati bodo v času med 16. in 29. postavljeni na ljubljanskih ulicah, z njimi opozarjamo na družbeno in okoljsko problematiko.

KNJIŽICA PLAKATOV

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
4. marca 1844 se je na Muljavi rodil Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar. Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani. 

V otroštvu je poslušal zgodbe svojega deda, ki ga je navdušil za literaturo. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. 9. avgusta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru.[1] Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Po dveh letih zdravljenja jetike je umrl v Ljubljani.