Mednarodni muzejski dan

Že od leta 1977 je 18. maj mednarodni dan muzejev, katerega namen je povečati prepoznavnost muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.

Mednarodni dan muzejev 2023 bo osredotočen na trajnostni razvoj muzejev in družbeno dobrobit v muzejih s temo MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA DOBROBIT

POSEBNI PROGRAMI V MUZEJIH, DAN ODPRTIH VRAT

Muzeji širom Slovenije bodo praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ali z  dnevom odprtih vrat. Programe posameznih muzejev lahko najdemo na spletnih straneh muzejev ali na njihovih družbenih omrežjih.

RAZSTAVA URBANIH PLAKATOV ‘MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE’

ICOM Slovenija pripravlja razstavo urbanih plakatov z naslovom ‘Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje’. Plakati bodo v času med 16. in 29. postavljeni na ljubljanskih ulicah, z njimi opozarjamo na družbeno in okoljsko problematiko.

KNJIŽICA PLAKATOV

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
4. marca 1844 se je na Muljavi rodil Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar. Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani. 

V otroštvu je poslušal zgodbe svojega deda, ki ga je navdušil za literaturo. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. 9. avgusta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru.[1] Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Po dveh letih zdravljenja jetike je umrl v Ljubljani.

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
10. januar 1821 – z ljubljanskim kongresom se začne tretji kongres svete alianse

Razočarani, ker v Opavi niso bili sklepčni, so sklenili kongres preseliti v Ljubljano, kjer so zborovali od 10. januarja do 22. maja.

Zbrali so se predstavniki desetih evropskih držav (Avstrije, Rusije, Prusije, Francije, Anglije, obeh Sicilij, Cerkvene države, Piemonta, Toskane in Modene), od monarhov pa car Aleksander I., cesar Franc I., kralj Neaplja in obeh Sicilij Ferdinand IV. Burbonski, zaradi katerega so se kongresniki sploh zbrali. V Ljubljani ni bilo tretjega ustanovitelja Svete alianse pruskega kralja Friderika Viljema III., zastopala sta ga kancler Hardenberg in diplomat Bernstorff.

Kongres Svete alianse leta 1821 je bil za Ljubljano res velik dogodek. Tudi zgodovinska stroka se strinja, da je bil to največji diplomatski dogodek v zgodovini in na tleh današnje slovenske prestolnice. Nenadoma je provincionalno mesto avstrijskega cesarstva postalo središče Evrope, kjer so najmočnejši evropski monarhi in najuglednejši politiki in diplomati reševali meddržavni politični red, ki so ga znova vzpostavili po zatrti francoski revoluciji in premaganem Napoleonu na dunajskem kongresu in z ustanovitvijo Svete alianse v Parizu. Že v moravski Opavi in nato v Ljubljani so se zbrali zaradi upora v neapeljskem kraljestvu. Vsi ti dogodki so med seboj tesno povezani, zato smo v našem prispevku najprej na hitro pogledali v predzgodovino. Osrednja tema našega zanimanja je seveda ljubljanski kongres, tako njegova diplomatska in politična vsebina kot nič manj pomemben zunanji blišč dogodka. Na koncu smo se tudi vprašali, kaj spomina vrednega o kongresu je ostalo do današnjih dni. Izpostavili smo Kongresni trg, Paviljon dveh cesarjev, Cesto dveh cesarjev in zgodbo o gostilni Pri ruskem carju.

vir: 10. januar 1821 – z ljubljanskim kongresom se začne tretji kongres svete alianse. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/10-januar-1821-z-ljubljanskim-kongresom-se-zacne-tretji-kongres-svete-alianse/

Umrl je Žiga Zois …

Na današnji dan leta 1819 je v Ljubljani umrl Žiga Zois, baron Edelsteinski, slovenski podjetnik, mecen in mineralog.

Rodil se je 23. novembra 1747 v Trstu. Oče je bil Italijanski trgovec, ki se je preselil iz Italije v Ljubljano, mati pa je bila iz znane slovenske železarske družine. Žiga se je najprej šolal zasebno, nato je študiral v Italiji.

Veliko je potoval in sklepal nova poznanstva. Že v mladosti pa so se pri njem pojavili prvi znaki bolezni, ki je zaznamovala vse njegovo nadaljnje življenje. Po vrnitvi v domovino se je samostojno izobraževal, posebej na področju naravoslovja. Zbral je obsežno knjižnico.

Bil je tudi začetnik industrijske revolucije pri nas. V fužinarstvo je vpeljal številne novosti.

Navduševali so ga tudi minerali. Svojim delavcem v fužinah je naročal, naj zanj zbirajo zanimive kamne, nekatere primerke pa je dobival tudi iz tujine. Po njem je poimenovan najbolj barvit mineral zoisit. Pet tisoč primerkov obsegajoče mednarodno znane mineraloške zbirke je tako kot svojo knjižnico z okoli štiri tisoč enotami namenil slovenski javnosti.

Zois je bil vsestranski človek. Z Valentinom Vodnikom in Antonom Tomažem Linhartom so ustanovili Zoisov krožek, s katerim so vzpodbudili razvoj slovenske književnost. Zois je bil njihov mecen, materialno jih je podpiral, spodbujal in usmerjal. Zato je bil osrednja oseba slovenskega razsvetljenstva.

Pri 32 letih ga je prvič napadel protin, revmatična bolezen, zaradi katere je od leta 1789 počasi hromel, tako da po letu 1797 ni več zapustil stanovanja. Po njem se je vozil s premičnim stolom, podobnim današnjim invalidskim vozičkom, ki ga je skonstruiral sam.

vir: Umrl je Žiga Zois. Objavljeno na spletni strani https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/na-danasnji-dan/umrl-je-ziga-zois/295427, dne 10. 10. 2022

iz domoznanske Kamre na današnji dan …

Svetovni dan hrane se praznuje vsako leto 16. oktobra. Uvedla ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Omenjen datum je bil izbran, ker je bila organizacija na ta dan leta 1945 ustanovljena. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi veliko število ljudi, ki trpi za pomanjkanjem hrane.

Letos je posvečen vprašanju, kaj lahko naredimo, da bi do leta 2030 povsem izkoreninili lakoto. Organizacija med drugim izpostavlja potrebo po bolj inovativni proizvodnji hrane, prehodu na bolj zdravo prehrano in zmanjšanju količin zavržene hrane.

vir: 16. oktober – svetovni dan hrane. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/16-oktober-svetovni-dan-hrane/, dne 13. 10. 2022

Mednarodni dan učiteljev obeležujemo 5. oktobra. Odločitev o tem dnevu je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi zato, ker je bil na ta dan leta 1966 na medvladni konferenci v organizaciji UNESCO in Mednarodne organizacije dela (ILO) sprejet dokument Priporočila o položaju učiteljev, ki je veljaven še danes. Priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga le-ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi. Opredeljujejo tudi odgovornost vlad, ki naj učiteljem in njihovim organizacijam omogočijo sodelovanje pri odločanju o zanje pomembnih vprašanjih. Od takrat imajo na več šolah poseben program za 5. oktober.

Od leta 1993  pa ga obeležujemo po celem svetu in je priložnost, da razmislimo o pomenu vseh, ki opravljajo ta plemenit poklic.

V Sloveniji praznik učiteljev obeležimo s tradicionalno podelitvijo državnih nagrad najboljšim v izobraževanju na področju šolstva, ki se podeljujejo od leta 1966.