Dan števila pi

14. 3. praznuje svoj dan znamenito matematično število – število π. Danes vsi poznamo njegovi prvi dve decimalki: 3,14 – kot je tudi angleški zapis današnjega datuma in obenem razlog, zakaj je prav danes dan števila π. Danes vemo, da se π skriva v krogu, v številskih vrstah. Imamo računalnike, ki nam pomagajo odkrivati njegove decimalke, ki jih je neskončno in se nikoli ne začnejo ponavljati. No, nekdaj pa vsega tega niso imeli. Imeli so samo pamet. Prvi, ki se je lotil izračuna decimalk števila π, je bil matematik Arhimed. Narisal je krog, mu včrtal in očrtal pravilni večkotnik, določil ploščini obeh likov in tako sklepal o ploščini kroga in posredno tudi o številu π. Njegovo metodo – večkotniško metodo – so še dolgo uporabljali pri določanju decimalk. Uporabljal jo je tudi matematik Ludolf, ki je celo življenje posvetil številu π in njegovim decimalkam. 35 decimalk, kolikor jih je uspel določiti, so mu vklesali na nagrobni spomenik, hkrati pa se po njem π imenuje tudi Ludolfovo število. Kar pa je za nas gotovo najbolj vredno omembe: slovenski matematik Jurij Vega je leta 1789 postavil svetovni rekord, ko je pravilno izračunal prvih 137 decimalk števila π.

40 mučenikov obhajamo 10. marca in je godovni dan 40 mučenikov iz Sebastije v Armeniji, ki se niso hoteli odreči krščanski veri in so umrli mučeniške smrti. Ta dan so si moški izbrali kot svoj praznik. Po tradiciji naj bi prejeli v dar suhe slive, trnje in klobaso kot znak ženske pozornosti. Danes pa ta dan večinoma služi bolj kot ”povračilo sredstvo” za gospode, ki se dva dni pred tem, na 8. marec, spomnijo svojih žena.

In kaj pravi legenda? V letih 308-324 je na območju rimskega imperija vladal cesar Licinij, ki se je sprl s svojim sovladarjem Konstantinom I. Velikim – prvim rimskim cesarjem, ki je sprejel krščanstvo. Od njunega nesoglasja dalje je Licinij v kristjanih videl sovražnike in ker je bilo treba sovražnike ali spreobrniti ali pa pobiti, je tudi vojakom na območju, ki mu je vladal, ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odpovejo ali pa bodo kaznovani s smrtjo. Temu odloku se je uprlo štiridesetih vojakov elitne legije, ki so bili pripravljeni za svojo vero umreti.

Vojakom seveda ni bilo prizanešeno. Po tem, ko so se vsi skupaj podpisali pod zadnje pismo, so vseh 40 slekli do golega in jih v eni najhujših zim takratne Armenije odpeljali do zamrznjenega ribnika. Tam so jih pometali v vodo, kjer so tragično umrli