Arhivi Kategorije: Na današnji dan

18. maj

Kultura

Že od leta 1977 je 18. maj mednarodni dan muzejev, katerega namen je povečati prepoznavnost muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.

Mednarodni dan muzejev 2023 je osredotočen na trajnostni razvoj muzejev in družbeno dobrobit v muzejih s temo MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA DOBROBIT

POSEBNI PROGRAMI V MUZEJIH, DAN ODPRTIH VRAT

Muzeji širom Slovenije bodo praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ali z  dnevom odprtih vrat. Programe posameznih muzejev lahko najdemo na spletnih straneh muzejev ali na njihovih družbenih omrežjih.

RAZSTAVA URBANIH PLAKATOV ‘MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE’

ICOM Slovenija pripravlja razstavo urbanih plakatov z naslovom ‘Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje’. Plakati bodo v času med 16. in 29. postavljeni na ljubljanskih ulicah, z njimi opozarjamo na družbeno in okoljsko problematiko. Kot spletna brošura bomo te vsebine širili prek naših družbenih omrežij. Urbano razstavo plakatov organiziramo v sodelovanju s TAM-TAM.

KNJIŽICA PLAKATOV

18. maj

Komenda

Mednarodni muzejski dan

Že od leta 1977 je 18. maj mednarodni dan muzejev, katerega namen je povečati prepoznavnost muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.

Mednarodni dan muzejev 2023 bo osredotočen na trajnostni razvoj muzejev in družbeno dobrobit v muzejih s temo MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA DOBROBIT

POSEBNI PROGRAMI V MUZEJIH, DAN ODPRTIH VRAT

Muzeji širom Slovenije bodo praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ali z  dnevom odprtih vrat. Programe posameznih muzejev lahko najdemo na spletnih straneh muzejev ali na njihovih družbenih omrežjih.

RAZSTAVA URBANIH PLAKATOV ‘MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE’

ICOM Slovenija pripravlja razstavo urbanih plakatov z naslovom ‘Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje’. Plakati bodo v času med 16. in 29. postavljeni na ljubljanskih ulicah, z njimi opozarjamo na družbeno in okoljsko problematiko.

KNJIŽICA PLAKATOV

22. marec

Na današnji dan,

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
22. marec – svetovni dan voda

Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo vsako leto 22. marca, je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) leta 1993 razglasila, da bi opozorila svetovno javnost na pomen vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi.

Svetovni dan voda smo v svetovnem merilu s sklepom Generalne skupščine OZN prvič obeležili leta 1993. Razglašen je bil, da bi javnost opozarjal na pomen pitne vode, na ogroženost vodnih virov in nujnost dobrega gospodarjenja z njimi.

Voda je ključna za življenje vseh živih bitij. Je sestavni del vsake celice v našem telesu in osnova vseh bioloških procesov, ki omogočajo življenje. Poleg tega je najpomembnejše hranilo, ki ga moramo vnesti v telo.

vir

Ima izjemno vsestransko vrednost in pozitivno vpliva na blaginjo prebivalstva, nepogrešljiva je v naših domovih, gospodinjstvu, kmetijstvu, industriji in drugih panogah. Skoraj četrtina prebivalcev Slovenije lahko uživa svežo pitno vodo, ki jo črpamo iz podzemlja. To dobrino moramo ohraniti!

VODA – NAŠA NAJDRAGOCENEJŠA DOBRINA

Danes je pitna voda ogrožena zaradi naraščajočega števila prebivalcev, manj premišljenega in neodgovornega upravljanja z vodami, vedno večjih zahtev kmetijstva in industrije ter vplivov podnebnih sprememb.

21. marec

Književnost, Kultura, Na današnji dan

21. marec je svetovni dan poezije. Praznujemo ga od leta 1999, ko ga je UNESCO na 30. generalni konferenci v Parizu prvič razglasil za enega od svetovnih dni z namenom spodbujanja branja, ustvarjanja, objavljanja poezije in učenja o njej. Drugi nameni svetovnega dne poezije so ohranjanje jezikovne raznolikosti in povečanju možnosti in priložnosti za poete, ki pišejo v izumirajočih jezikih. Na svetovni dan poezije povsod po svetu slavimo poete, organiziramo branje poezije in spodbujamo zbliževanje poezije z drugimi umetniškimi oblikami.

V drugi polovici 20. stoletja so pesništvo običajno slavili 15. oktobra, na rojstni dan rimskega epika Vergilija, ki ga največ ljudi pozna po njegovi Eneidi. V 41 državah po svetu še zmeraj praznujejo svetovni dan poezije enkrat oktobra. V Združenih državah Amerike in v Kanadi april velja za nacionalni mesec poezije.

Slovenski pesniki so ena izmed najpoglavitnejših prepoznavnosti Slovenije. Med tujimi turisti, ki jih pot zanese v Slovenijo, gotovo ne odidejo iz nje, ne da bi izvedeli o velikem Francetu Prešernu, obiskali njegov kip in postali pod balkonom Julije Primic, ki jo je prav Prešernova poezija naredila za najslavnejšo slovensko muzo. Drugi slovenski poeti, ki so s svojimi umetniškimi deli zaznamovali slovensko poezijo, so gotovo tudi Josip Murn Aleksandrov, Gregor Strniša, Janez Menart, Ivan Minatti, Srečko Kosovel, Alojz Gradnik, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Svetlana Makarovič, Kajetan Kovič, Dane Zajc, Valentin Vodnik, Anton Aškerc, Boris A. Novak, Tomaž Šalamun, Oton Župančič, Simon Gregorčič, Dragotin Kette, Feri Lainšček in mnogi drugi.

21. marec

Kultura, Na današnji dan, ,

Svetovni dan lutk

Na 18. kongresu Unime leta 2000 v nemškem Magdeburgu so sklenili, da naj lutkarji praznujejo svoj praznik, nakar so določili za svetovni dan lutk in lutkovne umetnosti 21. marec, ki ga lutkarji praznujemo od l. 2003. Slovenski lutkarji vsako leto pripravimo več aktivnosti, med drugim oglede lutkovnih predstav, delavnice in razstave. Tako bo tudi letos. 

20. marec

Kultura, Zanimivosti

Dan pripovedovanja zgodb in učenja drug od drugega

Svetovni dan pripovedništva je praznik umetnosti ustnega pripovedovanja. Na ta dan vsi, ki imajo možnost, pripovedujejo in prisluhnejo zgodbam, na različnih krajih, v različnih jezikih. Namen je posredovanje zgodb in učenje drug od drugega, piše na spletni strani praznika.

Po vsem svetu danes praznujemo svetovni dan pripovedništva. Dan izhaja iz nacionalnega dne pripovedništva, ki so ga na Švedskem praznovali na začetku 90. let preteklega stoletja, a je nato zamrl. Pobuda za ponovno oživitev prihaja iz Skandinavije, prvi svetovni dan pripovedništva pa so proslavili leta 2004.

Za zaznamovanje 20. marca kot nacionalnega dne pripovedništva je na Švedskem skrbela Nacionalna mreža pripovedovalcev, ki pa je nato prenehala delovati. Dan se je neuradno ohranil po zaslugi pripovedovalcev po vsej državi. Leta 1997 so v avstralskem mestu Perth pripravili petdnevni Praznik zgodbe in ob tem razglasili 20. marec za dan pripovedništva, v Mehiki in latinskih državah pa so ta dan tedaj že praznovali kot nacionalni praznik pripovedovalcev.

V Skandinaviji se je leta 2002 glas za praznovanje dne pripovedništva razširil iz Švedske na Norveško, Dansko, Finsko in Estonijo. V letu 2003 se je ideja razširila še v Kanado in druge države in tako je 20. marec postal svetovni dan pripovedništva, ki so ga prvič zaznamovali leta 2004. V letu 2009 so dogodke na ta dan organizirali po Evropi, Aziji, Afriki, Severni in Južni Ameriki ter v Avstraliji.

V Ljubljani od 17. do 25. marca 2023 poteka 26. PRIPOVEDOVALSKI FESTIVAL.

vir

18. marec

Na današnji dan
vir

danes bi rojstni dan praznoval Srečko Kosovel, pesnik, v čigar 𝑜𝑡𝑟𝑜𝑠̌𝑘𝑖 𝑑𝑢𝑠̌𝑖 𝑗𝑒 𝑔𝑜𝑟𝑒𝑙𝑎 𝑣𝑒𝑟𝑎, 𝑑𝑎 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑣𝑒𝑑𝑛𝑜 𝑐𝑣𝑒𝑡𝑜𝑐̌𝑎 𝑟𝑜𝑧̌𝑎 𝑝𝑜𝑒𝑧𝑖𝑗𝑒 𝑜𝑑𝑟𝑒𝑠̌𝑖 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑘𝑎 𝑖𝑛 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑠̌𝑡𝑣𝑜, kot je leta 1932 v Ljubljanskem zvonu zapisal Ludvik Mrzel. Njegov 𝑉𝑖ℎ𝑎𝑟, 𝑣𝑖ℎ𝑎𝑟 najdete med mnogimi digitaliziranimi 📜rokopisi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije 👉 www.dlib.si/sh/C02A0BBD

Kosovelovo rokopisno zapuščino hrani  Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Več kot tisoč pesmi in nekaj sto drugih besedil (esejev, razprav, pisem, dnevniških zapisov in osnutkov) sestavlja impozanten opus, če se zavedamo, da se je »njegovo zrelo ustvarjalno obdobje začelo na univerzi v letu 1923 in končalo z njegovo nenadno smrtjo leta 1926« (Vrečko, 2011, str. 32).

Preberi več 18. marec →

18. marec

Književnost, Na današnji dan, Znameniti Slovenci

18. marec je tudi dan, ko bi rojstni dan praznoval Srečko Kosovel, pesnik, v čigar 𝑜𝑡𝑟𝑜𝑠̌𝑘𝑖 𝑑𝑢𝑠̌𝑖 𝑗𝑒 𝑔𝑜𝑟𝑒𝑙𝑎 𝑣𝑒𝑟𝑎, 𝑑𝑎 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑣𝑒𝑑𝑛𝑜 𝑐𝑣𝑒𝑡𝑜𝑐̌𝑎 𝑟𝑜𝑧̌𝑎 𝑝𝑜𝑒𝑧𝑖𝑗𝑒 𝑜𝑑𝑟𝑒𝑠̌𝑖 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑘𝑎 𝑖𝑛 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑠̌𝑡𝑣𝑜, kot je leta 1932 v Ljubljanskem zvonu zapisal Ludvik Mrzel. Njegov 𝑉𝑖ℎ𝑎𝑟, 𝑣𝑖ℎ𝑎𝑟 najdete med mnogimi digitaliziranimi 📜rokopisi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije 👉 www.dlib.si/sh/C02A0BBD

Kosovelovo rokopisno zapuščino hrani  Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Več kot tisoč pesmi in nekaj sto drugih besedil (esejev, razprav, pisem, dnevniških zapisov in osnutkov) sestavlja impozanten opus, če se zavedamo, da se je »njegovo zrelo ustvarjalno obdobje začelo na univerzi v letu 1923 in končalo z njegovo nenadno smrtjo leta 1926« (Vrečko, 2011, str. 32).

Leta 1927 je Alfonz Gspan izdal prvi izbor Kosovelovih pesmi. Leta 1931 je Anton Ocvirk pripravil Izbrane pesmi. Prvo knjigo Kosovelovega Zbranega dela je isti urednik pripravil leta 1946 in drugo izdajo prve knjige leta 1964. Preostale knjige so izhajale do leta 1977 (druga knjiga 1974, oba dela tretje knjige 1977).

Leta 1967 so izšli Integrali ’26, ki jih je prav tako uredil Anton Ocvirk.

vir

Ob stoti obletnici Kosovelovega rojstva, leta 2004, sta izšli dve pomembni knjigi Kosovelove poezije: Ikarjev sen Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja ter Man in a Magic Square, izbor Kosovelove poezije v angleščini, ki ga je pripravil Janez Vrečko. Leta 2009 je Marjan Dolgan izdal še neznani del Kosovelovega opusa v knjigi Iz zapuščine. Leta 2007 je Tatjana Rojc izdala dotlej neznana pisma Kosovelu.

vir: Srečko Kosovel. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/srecko-kosovel.html, dne 16. 3. 2021 ob 6.05.

17. marec

Komenda

Svetovni dan spanja

Spanje je poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti eden od ključnih gradnikov posameznikovega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Vpliva na vsa področja človekovega delovanja in kakovost življenja v vseh starostnih obdobjih. S skupno izjavo in prizadevanji želimo podpisniki ob letošnji obeležitvi povečati ozaveščenost širše javnosti, zato smo pripravili šest ključnih sporočil.

vir
Preberi več 17. marec →

12. marec

Domoznanstvo, Na današnji dan, Zanimivosti

Gregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na god sv. Gregorja. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi. Po starem koledarju se je namreč praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi. Po ljudskem izročilu se na ta dan ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci.

Gregorjevo2012011 (6831150248).jpg

Ko je veljal še stari julijanski koledar je Gregor Veliki, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo.

Ko se ptički ženijo

Na Slovenskem je obveljal rek, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan. V Kropi so šli na dan spuščanja gregorčkov na ‘tičjo svatbo’, ko so imeli ptiči svojo ‘ohcet’, dobrote s ptičje ohceti pa so ostale v grmovju, kjer so jih otroci lahko poiskali in se posladkali.

Preberi več 12. marec →