Svetovni dan zdravja poteka vsako leto 7. aprila in zaznamuje obletnico ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije leta 1948. Leta 1948 so se države sveta združile in ustanovile SZO, da bi spodbujale zdravje, ohranjale svet varen in ščitile ranljive – na način, da bi lahko vsi in povsod dosegli najvišjo raven zdravja in dobrega počutja za zadovoljno življenje v mirnem, uspešnem in trajnostnem svetu.
V bližnjem zdravstvenem domu preverite, kakšne dejavnosti so pripravili za današnji dan.
“Osebe z avtizmom si svojih pravic ne znajo zagotoviti same, zato potrebujejo podporo skupnosti.”
2. april Generalna skupščina OZN razglaša za – SVETOVNI DAN ZAVEDANJA O AVTIZMU.
Avtizem ni bolezen in ni duševna bolezen. Je kompleksna nevrološka razvojna motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Spekter avtizma je zelo širok. Oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano, samoumevno. Otroci ne prerastejo avtizma, ampak postanejo odrasli z avtizmom. S pravočasnimi, rednimi in ustreznimi obravnavami lahko vplivamo, da se težave v času otrokovega razvoja zmanjšajo.
Vsi razmišljamo o tem, kako bo življenje po epidemiji. Ne vemo, želimo pa si, da bi nam preizkušnja, v kateri smo se našli, pomagala, da kot skupnost in kot posamezniki spremenimo vrednote.
Zato je letošnja pobuda Zveze za avtizem za osnovne šole, v sprejemanju drugačnosti in da se tudi v osnovnih šolah obeleži 2. april, svetovni dan zavedanja o avtizmu.
Poznate knjigo, Moj prijatelj Oli? Zgodba spodbuja vrstnike k sprejemanju otrok z avtizmom.
V tem letu po vsej Evropi poteka kampanja »Not invisible«, s katero mednarodna organizacija Autism Europe opozarja na nujnost ukrepov za boj proti razširjeni diskriminaciji, s katero se soočajo ljudje z avtizmom na vseh področjih življenja. Autism Europe ocenjuje, da je v Evropi 7 milijonov ljudi z avtizmom in opozarja, da se ljudje z avtizmom še vedno soočajo z ovirami pri vključevanju v vse sektorje družbe. Na primer, raziskave kažejo, da je le 20 % oseb z avtizmom zaposlenih za polni delovni čas (vir: https://www.autismeurope.org/blog/2024/03/27/press-release-autism-europe-to-launch-not-invisible-campaign/).
Vir: 2. april – svetovni dan zavedanja o avtizmu. Objavljeno na spletni strani https://www.zveza-avtizem.eu/2024/04/01/2-april-svetovni-dan-zavedanja-o-avtizmu-2/
Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je današnji dan, 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena razglasila za svetovni dan knjig za otroke na mednarodnem kongresu v Ljubljani leta 1966. Vse odtlej pripravi plakat in poslanico ob tem prazniku druga nacionalna zveza, poslanico, v kateri izbrani knjižni ustvarjalec napiše nagovor otrokom, v katerem jim sporoča, zakaj so otroške knjige najboljša stvar na svetu.
Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
22. marec – svetovni dan voda
Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo vsako leto 22. marca, je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) leta 1993 razglasila, da bi opozorila svetovno javnost na pomen vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi.
Svetovni dan voda smo v svetovnem merilu s sklepom Generalne skupščine OZN prvič obeležili leta 1993. Razglašen je bil, da bi javnost opozarjal na pomen pitne vode, na ogroženost vodnih virov in nujnost dobrega gospodarjenja z njimi.
Voda je ključna za življenje vseh živih bitij. Je sestavni del vsake celice v našem telesu in osnova vseh bioloških procesov, ki omogočajo življenje. Poleg tega je najpomembnejše hranilo, ki ga moramo vnesti v telo.
Ima izjemno vsestransko vrednost in pozitivno vpliva na blaginjo prebivalstva, nepogrešljiva je v naših domovih, gospodinjstvu, kmetijstvu, industriji in drugih panogah. Skoraj četrtina prebivalcev Slovenije lahko uživa svežo pitno vodo, ki jo črpamo iz podzemlja. To dobrino moramo ohraniti!
VODA – NAŠA NAJDRAGOCENEJŠA DOBRINA
Danes je pitna voda ogrožena zaradi naraščajočega števila prebivalcev, manj premišljenega in neodgovornega upravljanja z vodami, vedno večjih zahtev kmetijstva in industrije ter vplivov podnebnih sprememb.
21. marec je svetovni dan poezije. Praznujemo ga od leta 1999, ko ga je UNESCO na 30. generalni konferenci v Parizu prvič razglasil za enega od svetovnih dni z namenom spodbujanja branja, ustvarjanja, objavljanja poezije in učenja o njej. Drugi nameni svetovnega dne poezije so ohranjanje jezikovne raznolikosti in povečanju možnosti in priložnosti za poete, ki pišejo v izumirajočih jezikih. Na svetovni dan poezije povsod po svetu slavimo poete, organiziramo branje poezije in spodbujamo zbliževanje poezije z drugimi umetniškimi oblikami.
V drugi polovici 20. stoletja so pesništvo običajno slavili 15. oktobra, na rojstni dan rimskega epika Vergilija, ki ga največ ljudi pozna po njegovi Eneidi. V 41 državah po svetu še zmeraj praznujejo svetovni dan poezije enkrat oktobra. V Združenih državah Amerike in v Kanadi april velja za nacionalni mesec poezije.
Slovenski pesniki so ena izmed najpoglavitnejših prepoznavnosti Slovenije. Med tujimi turisti, ki jih pot zanese v Slovenijo, gotovo ne odidejo iz nje, ne da bi izvedeli o velikem Francetu Prešernu, obiskali njegov kip in postali pod balkonom Julije Primic, ki jo je prav Prešernova poezija naredila za najslavnejšo slovensko muzo. Drugi slovenski poeti, ki so s svojimi umetniškimi deli zaznamovali slovensko poezijo, so gotovo tudi Josip Murn Aleksandrov, Gregor Strniša, Janez Menart, Ivan Minatti, Srečko Kosovel, Alojz Gradnik, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Svetlana Makarovič, Kajetan Kovič, Dane Zajc, Valentin Vodnik, Anton Aškerc, Boris A. Novak, Tomaž Šalamun, Oton Župančič, Simon Gregorčič, Dragotin Kette, Feri Lainšček in mnogi drugi.
Svetovni dan lutk
Na 18. kongresu Unime leta 2000 v nemškem Magdeburgu so sklenili, da naj lutkarji praznujejo svoj praznik, nakar so določili za svetovni dan lutk in lutkovne umetnosti 21. marec, ki ga lutkarji praznujemo od l. 2003. Slovenski lutkarji vsako leto pripravimo več aktivnosti, med drugim oglede lutkovnih predstav, delavnice in razstave. Tako bo tudi letos.
Gozdovi dajejo dom več kot 80 odstotkom kopenskih vrst živali in rastlin, v njih najdemo 60.000 različnih drevesnih vrst. Gozd pa niso le drevesa! Proizvajajo kisik, ki ga dihamo vsa živa bitja, zato jim rečemo tudi pljuča našega planeta. Pomembno vplivajo na naše dobro počutje in so prostor za raziskovanje, igro ter pustolovščine.
Spremenjeno podnebje vpliva na naše gozdove. Poskrbeti moramo, da bodo v dobri formi – zdravi in močni, da se bodo lahko prilagodili podnebnim spremembam in zagotavljali vse svoje junaške vloge. Varujmo jih, da ostanejo varno zatočišče za vse gozdne prijatelje in ohranijo svojo čarobnost. Zanje moramo skrbeti vsi – gozdarji, lastniki gozdov in seveda mi, obiskovalci.
Ali veš?
Vir: Presenetljivi gozdovi. V Moj planet. Objavljeno na spletnem mestu https://www.mladinska-knjiga.si/dobrezgodbe/prosti-cas/presenetljivi-gozdovi, dne 21. 3. 2024
danes bi rojstni dan praznoval Srečko Kosovel, pesnik, v čigar 𝑜𝑡𝑟𝑜𝑠̌𝑘𝑖 𝑑𝑢𝑠̌𝑖 𝑗𝑒 𝑔𝑜𝑟𝑒𝑙𝑎 𝑣𝑒𝑟𝑎, 𝑑𝑎 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑣𝑒𝑑𝑛𝑜 𝑐𝑣𝑒𝑡𝑜𝑐̌𝑎 𝑟𝑜𝑧̌𝑎 𝑝𝑜𝑒𝑧𝑖𝑗𝑒 𝑜𝑑𝑟𝑒𝑠̌𝑖 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑘𝑎 𝑖𝑛 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑠̌𝑡𝑣𝑜, kot je leta 1932 v Ljubljanskem zvonu zapisal Ludvik Mrzel. Njegov 𝑉𝑖ℎ𝑎𝑟, 𝑣𝑖ℎ𝑎𝑟 najdete med mnogimi digitaliziranimi 
rokopisi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije 
www.dlib.si/sh/C02A0BBD
Kosovelovo rokopisno zapuščino hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Več kot tisoč pesmi in nekaj sto drugih besedil (esejev, razprav, pisem, dnevniških zapisov in osnutkov) sestavlja impozanten opus, če se zavedamo, da se je »njegovo zrelo ustvarjalno obdobje začelo na univerzi v letu 1923 in končalo z njegovo nenadno smrtjo leta 1926« (Vrečko, 2011, str. 32).
Preberi več 18. marec18. marec je tudi dan, ko bi rojstni dan praznoval Srečko Kosovel, pesnik, v čigar 𝑜𝑡𝑟𝑜𝑠̌𝑘𝑖 𝑑𝑢𝑠̌𝑖 𝑗𝑒 𝑔𝑜𝑟𝑒𝑙𝑎 𝑣𝑒𝑟𝑎, 𝑑𝑎 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑣𝑒𝑑𝑛𝑜 𝑐𝑣𝑒𝑡𝑜𝑐̌𝑎 𝑟𝑜𝑧̌𝑎 𝑝𝑜𝑒𝑧𝑖𝑗𝑒 𝑜𝑑𝑟𝑒𝑠̌𝑖 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑘𝑎 𝑖𝑛 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑠̌𝑡𝑣𝑜, kot je leta 1932 v Ljubljanskem zvonu zapisal Ludvik Mrzel. Njegov 𝑉𝑖ℎ𝑎𝑟, 𝑣𝑖ℎ𝑎𝑟 najdete med mnogimi digitaliziranimi rokopisi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije www.dlib.si/sh/C02A0BBD
Kosovelovo rokopisno zapuščino hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Več kot tisoč pesmi in nekaj sto drugih besedil (esejev, razprav, pisem, dnevniških zapisov in osnutkov) sestavlja impozanten opus, če se zavedamo, da se je »njegovo zrelo ustvarjalno obdobje začelo na univerzi v letu 1923 in končalo z njegovo nenadno smrtjo leta 1926« (Vrečko, 2011, str. 32).
Leta 1927 je Alfonz Gspan izdal prvi izbor Kosovelovih pesmi. Leta 1931 je Anton Ocvirk pripravil Izbrane pesmi. Prvo knjigo Kosovelovega Zbranega dela je isti urednik pripravil leta 1946 in drugo izdajo prve knjige leta 1964. Preostale knjige so izhajale do leta 1977 (druga knjiga 1974, oba dela tretje knjige 1977).
Leta 1967 so izšli Integrali ’26, ki jih je prav tako uredil Anton Ocvirk.
Ob stoti obletnici Kosovelovega rojstva, leta 2004, sta izšli dve pomembni knjigi Kosovelove poezije: Ikarjev sen Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja ter Man in a Magic Square, izbor Kosovelove poezije v angleščini, ki ga je pripravil Janez Vrečko. Leta 2009 je Marjan Dolgan izdal še neznani del Kosovelovega opusa v knjigi Iz zapuščine. Leta 2007 je Tatjana Rojc izdala dotlej neznana pisma Kosovelu.
vir: Srečko Kosovel. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/srecko-kosovel.html, dne 16. 3. 2021 ob 6.05.
Spanje je poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti eden od ključnih gradnikov posameznikovega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Vpliva na vsa področja človekovega delovanja in kakovost življenja v vseh starostnih obdobjih. S skupno izjavo in prizadevanji želimo podpisniki ob letošnji obeležitvi povečati ozaveščenost širše javnosti, zato smo pripravili šest ključnih sporočil.
Preberi več 17. marec
