Arhivi Kategorije: Knjiga

21. maj

Prva »skušnja« za bralno značko, kot so jo takrat imenovali, je potekala 21. maja 1961 (Suhodolčan, 1970).  Tisti učenci, ki so »skušnjo« zadovoljivo opravili (prvotne »skušnje« za bralno značko so bile bistveno težje od današnjih, učenci pa so morali pokazati veliko znanja o prebranih knjigah), so bili prvi prejemniki prvih značk – Prežihovih. 

Podelitev je potekala 22. maja 1961 na Prevaljah. Že prvo srečanje so pripravili tako, da je postalo osnova za vsa poznejša – gostili so pisatelja Franceta Bevka. Prvo bralno značko je prejelo 119 učencev, saj se je osnovni šoli na Prevaljah do konca šolskega leta pridružilo še 8 šol, med njimi ravenska gimnazija. Izkazalo se je, da je organizacija bralne značke zahtevna, že prva izvedba je prinesla mnogo izkušenj. Nato se je število sodelujočih iz leta v leto povečevalo (Kotnik, 1970). 

Da bi lahko ugotovili, kateri so bili motivi za začetek gibanja, jih moramo povezati s ključnima osebnostma, ki sta bralno značko osnovala in ponesla v svet. Gre seveda za Stanka Kotnika in Leopolda Suhodolčana. Stanko Kotnik je bil profesor slovenskega jezika na osnovni šoli na Prevaljah, Leopold Suhodolčan pa ravnatelj omenjene šole – danes je prepoznaven po mnogih (kvalitetnih) delih za otroke in mladino, pisal je tudi za odrasle.

Bralna značka je hitro postala slovenska kulturna znamenitost; že dolgo je pod okriljem organizacije Zveze prijateljev mladine (Društvo bralna značka Slovenije, 2021a). 

  • Viri: 
  • Kotnik, S. (1970). Deset let bralne akcije med mladino. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 34–55. Mladinska knjiga.
  • Suhodolčan, L. (1970). Prva podelitev bralne značke. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 11–13. Mladinska knjiga.

26. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
26. januarja 1797 se je v Žirovnici rodil Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik. Umrl je 6. julija 1835 v Savi pri Tomačevem. 

Velja za enega najpomembnejših mož slovenske kulturne zgodovine. Med drugim je kot bibliotekar vodil Licejsko knjižnico, predhodnico NUK, kjer je utrdil in razvil vse temeljne naloge prihodnje slovenske nacionalne knjižnice.

Rodil se je v Poharjevi hiši v središču Žirovnice kmečkim staršem in postal prvorojenec zakoncema Čop. Očetu je bilo ime Matija, materi pa Elizabeta.

Poleg navedenih letnic sta Čopovo življenje zaznamovala še dva pomembna dogodka. Prvi se je zgodil leta 1807 (začetek Čopovega šolanja) in drugi leta 1820 (začetek Čopovega službovanja). Najpomembnejše življenjsko obdobje zanj pa je bilo od leta 1831 do leta 1835, ko je imel najtesnejše prijateljevanje s Francetom Prešernom.

Uradni dopis, s katerim je gubernij 17. avgusta 1830 Čopa imenoval za bibliotekarja Licejske knjižnice.

Preberi več 26. januar