Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
7. septembra 1818 se je na Planini rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Umrl je 6. avgusta 1871 je na gradu Kalec.
Vir: 7. septembra 1818 se je rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/7-septembra-1818-se-je-rodil-miroslav-vilhar-slovenski-skladatelj-pesnik-dramatik-politik-in-casnikar/
Preberi več 7. septemberFrance Pibernik, slovenski pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar, * 2. september 1928, Suhadole, † 21. april 2021.
Gimnazijo je obiskoval v Kranju, kjer jo je tudi končal, potem pa se vpisal na študij slavistike v Ljubljani, kjer je leta 1955 diplomiral. Do leta 1958 je poučeval na nižji gimnaziji na Dobrovem v Brdih, po tem letu in do leta 1990 pa na gimnaziji v Kranju, kjer je tudi dočakal upokojitev. Njegov znanstveni opus je izredno obsežen, med drugim je uredil izbrana dela Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja ter biografijo Alojza Rebule. Je avtor biografskega romana o pisatelju Karlu Mauserju. Za svoje zasluge je prejel več priznanj, med drugim Trubarjevo nagrado, bil je tudi častni meščan občine Kranj.
Njegovo književno delo obsega pesniške zbirke, literarno publicistiko, avtorske monografije in uredniško delo.
Preberi več 2. septemberz domoznanske Kamre na današnji dan …
31. avgusta 1589 je v Ljubljani umrl Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Rodil se je okoli 1547 v Krškem.
Domneva se, da so se njegovi predniki preselili iz Dalmacije ali preko Dalmacije. Jurij sam se je podpisoval kot Dalmatin, nekateri (tudi Trubar) so njegov priimek zapisovali kot Dalmata. Njegova starša sta bila revna in ga pri šolanju nista mogla finančno podpirati. Do 18. leta se je šolal doma, v Krškem, pri Bohoriču. Bohorič je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu. Od leta 1565 do leta 1566 je študiral na nižji latinski šoli v Württembergu. Od leta 1566 do leta 1572 je študiral v Tübingenu, kjer je tudi doštudiral filozofijo in protestansko teologijo. V Ljubljano se je vrnil leta 1572. Kot protestantski duhovnik je služboval na Nemškem, Begunjah, Škocjanu in Ljubljani. Oktobra 1580 je bil zaradi tiska Biblije v Gradcu in Celovcu. Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Izšlo je leta 1583 v Wittenbergu[2] na Saškem pod polnim naslovom Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. S prevodom celotnega Svetega pisma je vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Za Slovence je bilo to pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite evropske narode. Prevajanje je potekalo deset let, brez slovarjev in drugih jezikovnih knjig. Dalmatin je sicer poznal hebrejščino in grščino, a je izhajal iz Luthrovega prevoda. Biblijo so protestanti v domovino prevažali skrivaj v sodih, in jo razširjali po Kranjski, Štajerski in Koroški približno dve leti. Duhovniki Katoliške cerkve so smeli uporabljati Dalmatinov prevod s posebnim dovoljenjem, saj katoliškega prevoda Biblije še niso imeli.
Vir: 31. avgusta 1589 je umrl Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/31-avgusta-1589-je-umrl-jurij-dalmatin-slovenski-protestantski-teolog-prevajalec-in-pisec/
Mednarodni muzejski dan
Že od leta 1977 je 18. maj mednarodni dan muzejev, katerega namen je povečati prepoznavnost muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.
Mednarodni dan muzejev 2023 bo osredotočen na trajnostni razvoj muzejev in družbeno dobrobit v muzejih s temo MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA DOBROBIT
POSEBNI PROGRAMI V MUZEJIH, DAN ODPRTIH VRAT
Muzeji širom Slovenije bodo praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ali z dnevom odprtih vrat. Programe posameznih muzejev lahko najdemo na spletnih straneh muzejev ali na njihovih družbenih omrežjih.
RAZSTAVA URBANIH PLAKATOV ‘MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE’
ICOM Slovenija pripravlja razstavo urbanih plakatov z naslovom ‘Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje’. Plakati bodo v času med 16. in 29. postavljeni na ljubljanskih ulicah, z njimi opozarjamo na družbeno in okoljsko problematiko.
Svetovni dan pripovedništva je praznik umetnosti ustnega pripovedovanja. Na ta dan vsi, ki imajo možnost, pripovedujejo in prisluhnejo zgodbam, na različnih krajih, v različnih jezikih. Namen je posredovanje zgodb in učenje drug od drugega, piše na spletni strani praznika.
Po vsem svetu danes praznujemo svetovni dan pripovedništva. Dan izhaja iz nacionalnega dne pripovedništva, ki so ga na Švedskem praznovali na začetku 90. let preteklega stoletja, a je nato zamrl. Pobuda za ponovno oživitev prihaja iz Skandinavije, prvi svetovni dan pripovedništva pa so proslavili leta 2004.
Za zaznamovanje 20. marca kot nacionalnega dne pripovedništva je na Švedskem skrbela Nacionalna mreža pripovedovalcev, ki pa je nato prenehala delovati. Dan se je neuradno ohranil po zaslugi pripovedovalcev po vsej državi. Leta 1997 so v avstralskem mestu Perth pripravili petdnevni Praznik zgodbe in ob tem razglasili 20. marec za dan pripovedništva, v Mehiki in latinskih državah pa so ta dan tedaj že praznovali kot nacionalni praznik pripovedovalcev.
V Skandinaviji se je leta 2002 glas za praznovanje dne pripovedništva razširil iz Švedske na Norveško, Dansko, Finsko in Estonijo. V letu 2003 se je ideja razširila še v Kanado in druge države in tako je 20. marec postal svetovni dan pripovedništva, ki so ga prvič zaznamovali leta 2004. V letu 2009 so dogodke na ta dan organizirali po Evropi, Aziji, Afriki, Severni in Južni Ameriki ter v Avstraliji.
V Ljubljani od 17. do 25. marca 2023 poteka 26. PRIPOVEDOVALSKI FESTIVAL.
Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
6. december – god sv. Nikolaja ali Miklavža, enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov, s katerim je povezano tradicionalno obdarovanje otrok.
V 19. stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Po legendi namreč ta svetnik na predvečer svojega godu s spremstvom (angeli in parkeljni) hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe. Njegov godovni dan je ponekod še posebej namenjen krščanski dobrodelnosti.
vir: https://www.kamra.si/novice/item/6-december-god-sv-nikolaja-ali-miklavza-del.html
23. novembra 1918 je general Rudolf Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil. Zaradi tega pomembnega dejanja za slovenstvo je ta dan v samostojni Sloveniji postal državni praznik – dan Rudolfa Maistra.
Preberi več 23. novemberUmrl je Žiga Zois …
Na današnji dan leta 1819 je v Ljubljani umrl Žiga Zois, baron Edelsteinski, slovenski podjetnik, mecen in mineralog.
Rodil se je 23. novembra 1747 v Trstu. Oče je bil Italijanski trgovec, ki se je preselil iz Italije v Ljubljano, mati pa je bila iz znane slovenske železarske družine. Žiga se je najprej šolal zasebno, nato je študiral v Italiji.
Veliko je potoval in sklepal nova poznanstva. Že v mladosti pa so se pri njem pojavili prvi znaki bolezni, ki je zaznamovala vse njegovo nadaljnje življenje. Po vrnitvi v domovino se je samostojno izobraževal, posebej na področju naravoslovja. Zbral je obsežno knjižnico.
Bil je tudi začetnik industrijske revolucije pri nas. V fužinarstvo je vpeljal številne novosti.
Navduševali so ga tudi minerali. Svojim delavcem v fužinah je naročal, naj zanj zbirajo zanimive kamne, nekatere primerke pa je dobival tudi iz tujine. Po njem je poimenovan najbolj barvit mineral zoisit. Pet tisoč primerkov obsegajoče mednarodno znane mineraloške zbirke je tako kot svojo knjižnico z okoli štiri tisoč enotami namenil slovenski javnosti.
Zois je bil vsestranski človek. Z Valentinom Vodnikom in Antonom Tomažem Linhartom so ustanovili Zoisov krožek, s katerim so vzpodbudili razvoj slovenske književnost. Zois je bil njihov mecen, materialno jih je podpiral, spodbujal in usmerjal. Zato je bil osrednja oseba slovenskega razsvetljenstva.
Pri 32 letih ga je prvič napadel protin, revmatična bolezen, zaradi katere je od leta 1789 počasi hromel, tako da po letu 1797 ni več zapustil stanovanja. Po njem se je vozil s premičnim stolom, podobnim današnjim invalidskim vozičkom, ki ga je skonstruiral sam.
vir: Umrl je Žiga Zois. Objavljeno na spletni strani https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/na-danasnji-dan/umrl-je-ziga-zois/295427, dne 10. 10. 2022
V letu 2022 bodo potekali že 32. Dnevi evropske kulturne dediščine in 10. Teden kulturne dediščine. Skupna tema držav, ki sodelujejo pri Dnevih evropske kulturne dediščine je Trajnostna dediščina. Evropskemu geslu so organzatorji dodali še drug pomen, saj menijo, da lahko s trajnostnimi dejanji pripomoremo k temu, da bo dediščina vz-trajala tudi v prihodnosti.
Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine bodo potekali od 24. septembra do 8. oktobra 2022. Slavnostna otvoritev bo 23. septembra od 11. uri v Narodnem muzeju na Metelkovi.
Tudi letos Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije skupaj s sodelujočimi organizacijami pripravlja 350 dogodkov. Posamezne dogodke in prireditve lahko poiščemo na spletni strani, ki omogoča podrobno iskanje. Celoten program pa je na voljo tu. Več o temi (Vz)trajnostna dediščina – posnetek in gradiva Spletnega srečanja DEKD in TKD 2022 so objavljeni na povezavi.
Vir: Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine. Objavljeno na spletnem mestu https://knjiznicarske-novice.si/novica/1976/pokazi, dne 24. 9. 2022
Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
8./9. junija 1508 se je rodil Primož Trubar, protestantski duhovnik in prevajalec. Umrl je 28. junija 1586.
Primož Trubar se je rodil julija v letu 1508 ali 1509 na Rašici pri Velikih Laščah oziroma v neposredni bližini vasi. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še niso poznali; uporabljali pa so tudi staro koledarsko štetje. Ni bil rojen na lokaciji mlina, kjer je danes muzej, ampak v nekdanjem Šklopovem mlinu, ki je stal vsaj 400 m vstran, više ob istem potoku. Ostanke tega so lastniki v zadnjih letih podrli. Po očetu se je pisal Malnar (mlinar), Truber oziroma izvorno Trobar pa se je pisala njegova mati. Primož je ta priimek prevzel najpozneje leta 1526. Od leta 1528 naprej se je v pismih dosledno podpisoval Truber in ne Trubar.
Dan Primoža Trubarja je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 8. junija, vendar pa ni dela prost dan. Namenjen je obeležitvi osrednje osebnosti slovenskega protestantizma v 16. stoletju in hkrati najpomembnejše osebnosti v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda Primoža Trubarja, ki naj bi se po določenih virih rodil 8. junija 1508. Sprejet je bil leta 2010 na posredno pobudo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.
vir: https://www.kamra.si/novice/8-9-junija-1508-se-je-rodil-primoz-trubar-protestantski-duhovnik-in-prevajalec-2/
