Arhivi Kategorije: Na današnji dan

12. december

Na današnji dan,

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
11. decembra 1918 je umrl Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki. Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnici v Ljubljani. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.

Ivan Cankar se je rodil 10. maja, leta 1876 v hiši Na klancu (Vrhnika) 141 kot osmi od dvanajstih otrok obrtniško – proletarske družine trškega krojača. Leta 1882 se je vpisal v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa na ljubljansko realko. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spoštoval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, s Kettejem in z Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon.

vir: https://www.kamra.si/novice/item/11-decembra-1918-je-umrl-ivan-cankar-slovenski-pisatelj-dramatik-in-pesnik.html

11. december

Na današnji dan, Zanimivosti,

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora. Odločitev so sprejeli po velikem uspehu, ki so ga dosegli leto prej s projektom o zavedanju človeštva o pomenu gora. Na današnji dan so marsikje organizirani dogodki z namenom opozoriti na pomen gora za življenje in za ohranjanje biotske raznolikosti ter opozoriti na pomen varovanja in trajnostnega razvoja gorskih območij. Planinska zveza Slovenije se že nekaj let pridružuje pobudi Alpske konvencije Brati gore. V sodelovanju s planinskimi društvi, knjižnicami in drugimi organizatorji se bodo v prihodnjih dneh zvrstile različne prireditve po vsej državi s skupno idejo: promocijo in praznovanjem kulturne raznolikosti v Alpah. Gore bodo brali po vseh alpskih državah.

22. november

Branje, Knjiga, Književnost, Literarni ustvarjalci, Slovenščina

Kdo od Slovencev ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, medvedka Neewe, Ostrostrelca, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in slikanic? Pa nagajive zajčke s televizijskega Cikcaka, reklame za trgovino Mercator, Viki kremo, Čunga Lunga, Jelovico in drugih zgodbic?

Avtor teh ljudskih stvaritev je Miki Muster, brez dvoma eden Najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu.

Naš najboljši avtor stripov in animiranih filmov je bil miren, zbran človek, zadržanega in prijetnega vedenja, urejene zunanjosti, ljubezniv sogovornik, ki so mu bile puhle besede tuje. Bil je stvaren in ravno prav zgovoren. Nasmešek se mu je poredko prikradel na lica, a kadar se je, je bil blag, nevsiljiv, prijeten. Tak je bil Miki Muster.

Rodil se je 22. novembra 1925. leta v Murski Soboti. Zgodnje otroštvo je preživel v Krmelju, kjer je njegov oče služboval kot prvi zdravnik v rudarski bolnišnici. Tu je končal prvi razred osnovne šole, dokončal pa v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na Likovno akademijo v Ljubljani, kjer je dokončal študij kiparstva. Od leta 1952 do leta 1973 je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poročevalca v časopisnem podjetju TT (Tedenska tribuna), od 1. januarja 1974 pa ustvarja kot svobodni umetnik. Od leta 1973 pa do leta 1990 je uspešno ustvarjal v Nemčiji. Štejemo ga med začetnika slovenskega stripa in eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma v evropskem merilu. Zadnja leta je prebival v Centru starejših Notranje Gorice, kjer je tudi umrl, star 92 let.

Preberi več 22. november →

18. november

Domoznanstvo, Komenda, Na današnji dan
Portret
vir

Ivan Selan (roj. Janez Selan), slovenski kartograf samouk, * 18. november 1902, Savlje pri Ljubljani, Avstro-Ogrska, † 29. september 1981, Suhadole pri Komendi, Jugoslavija.

Ivan Selan se je rodil na Bazelnovi kmetiji v Savljah pri Ljubljani. Pri dvanajstih se je z družino iz Savelj preselil v Suhadole. Ljudsko šolo je obiskoval na Ježici, osnovno šolo pa je zaključil v Komendi. Prve zemljevide je izdelal ob koncu 1. svetovne vojne (npr. Pogorje Grintavca).

Preberi več 18. november →

8. september

Komenda

8. september je svetovni dan pismenosti. Leta 1966 sta ga razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Mednarodno bralno društvo.

“Bralna pismenost pomeni razumevanje napisanih besedil, njihova uporaba in razmišljanje o njih, z namenom doseganja lastnih ciljev, nadaljnjega razvijanja lastnega znanja in potencialov ter sodelovanja v družbi.” (OECD)

V spodnjem filmu si lahko ogledate nekaj dejstev o pismenosti.

1. september

Na današnji dan, Zanimivosti

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje, 28. oktobra redni program.

Poskusno oddajati se je začelo s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne sta pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«. Po pogodbi je morala Prosvetna zveza vsak dan oddajati najmanj dve uri in pol, vsaj ena ura pa je morala biti posvečena dobri živi glasbi in ne posnetkom z gramofonskih plošč.

Vir: 1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/1-septembra-1928-je-radio-ljubljana-zacel-poskusno-oddajanje/

21. maj

Branje, Knjiga, Književnost, Kultura, Literarni ustvarjalci, Na današnji dan

Prva »skušnja« za bralno značko, kot so jo takrat imenovali, je potekala 21. maja 1961 (Suhodolčan, 1970).  Tisti učenci, ki so »skušnjo« zadovoljivo opravili (prvotne »skušnje« za bralno značko so bile bistveno težje od današnjih, učenci pa so morali pokazati veliko znanja o prebranih knjigah), so bili prvi prejemniki prvih značk – Prežihovih. 

vir

Podelitev je potekala 22. maja 1961 na Prevaljah. Že prvo srečanje so pripravili tako, da je postalo osnova za vsa poznejša – gostili so pisatelja Franceta Bevka. Prvo bralno značko je prejelo 119 učencev, saj se je osnovni šoli na Prevaljah do konca šolskega leta pridružilo še 8 šol, med njimi ravenska gimnazija. Izkazalo se je, da je organizacija bralne značke zahtevna, že prva izvedba je prinesla mnogo izkušenj. Nato se je število sodelujočih iz leta v leto povečevalo (Kotnik, 1970). 

Da bi lahko ugotovili, kateri so bili motivi za začetek gibanja, jih moramo povezati s ključnima osebnostma, ki sta bralno značko osnovala in ponesla v svet. Gre seveda za Stanka Kotnika in Leopolda Suhodolčana. Stanko Kotnik je bil profesor slovenskega jezika na osnovni šoli na Prevaljah, Leopold Suhodolčan pa ravnatelj omenjene šole – danes je prepoznaven po mnogih (kvalitetnih) delih za otroke in mladino, pisal je tudi za odrasle.

Bralna značka je hitro postala slovenska kulturna znamenitost; že dolgo je pod okriljem organizacije Zveze prijateljev mladine (Društvo bralna značka Slovenije, 2021a). 

  • Viri: 
  • Kotnik, S. (1970). Deset let bralne akcije med mladino. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 34–55. Mladinska knjiga.
  • Suhodolčan, L. (1970). Prva podelitev bralne značke. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 11–13. Mladinska knjiga.

20. maj

Domoznanstvo, Na današnji dan, ,

Danes obeležujemo svetovni dan čebel. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki igrajo pomembno vlogi pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja. Poleg tega je človek udomačil čebele za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov (na primer matični mleček, cvetni prah, čebelji vosek in propolis).

Pomena čebelarjenja se zaradi Petra Pavla Glavarja in naše bogate čebelarske tradicije dobro zavedamo tudi v Komendi.

18. maj

Kultura

Že od leta 1977 je 18. maj mednarodni dan muzejev, katerega namen je povečati prepoznavnost muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.

Mednarodni dan muzejev 2024 je osredotočen na trajnostni razvoj muzejev in družbeno dobrobit v muzejih s temo MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA DOBROBIT

POSEBNI PROGRAMI V MUZEJIH, DAN ODPRTIH VRAT

Muzeji širom Slovenije bodo praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ali z  dnevom odprtih vrat. Programe posameznih muzejev lahko najdemo na spletnih straneh muzejev ali na njihovih družbenih omrežjih.

RAZSTAVA URBANIH PLAKATOV ‘MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE’

ICOM Slovenija pripravlja razstavo urbanih plakatov z naslovom ‘Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje’. Plakati bodo v času med 16. in 29. postavljeni na ljubljanskih ulicah, z njimi opozarjamo na družbeno in okoljsko problematiko. Kot spletna brošura bomo te vsebine širili prek naših družbenih omrežij. Urbano razstavo plakatov organiziramo v sodelovanju s TAM-TAM.

KNJIŽICA PLAKATOV