Iz domoznanske Kamre na današnji dan … V požaru pogori ljubljansko Narodno gledališče
Ljubljanska Opera je naslednica nekdanjega Deželnega gledališča. Deželno gledališče, ime za gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel, se je v Ljubljani imenovalo tudi Stanovsko gledališče (Glediše deželnih stanov). Dograjeno je bilo leta 1765, uničil pa ga je požar, ki se je vnel v noči s 16. na 17. februar 1887.V Stanovskem gledališču je A. T. Linhart pripravil z izbranim krogom uglednih in razsvetljenih predstavnikov ljubljanske družbe prvo predstavo v domačem jeziku: 28. decembra 1789 so uprizorili prvo slovensko komedijo, Županovo Micko.
Vir: 16./17. februarja 1887 – v požaru pogori ljubljansko Narodno gledališče. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/item/16-17-februarja-1887-v-pozaru-pogori-ljubljansko-narodno-gledalisce.html, dne 16. 2. 2021, 6.12
Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Leta 2002 ga je ustanovila mednarodna organizacija International Childhood Cancer Day, ki se zavzema za napredno zdravljenje in oskrbo ter spodbuja k večjemu razumevanju težav, s katerimi se srečujejo družine otrok in mladostnikov v času zdravljenja ter po zdravljenju.
Za rakom v Sloveniji letno zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Rak ne izbira, zboli lahko kdorkoli. Otrok iz vašega kraja, otrok iz vaše ulice, ali pa otrok vašega znanca, prijatelja.
Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja.
Zlato je plemenita kovina. Prav tako so plemeniti naši otroci. Predstavlja plamen upanja in čistost otroških src. Simbolizira boj z rakom. Zlato mora skozi ogenj, da postane močnejše in trpežnejše. Takšna je tudi pot Junakov – otrok z rakom. Po vseh težavah in bolečinah, ki jih izkusijo, so močnejši in pogumnejši. Zato jih imenujemo Junaki z veliko začetnico.
15. februarja si PRIPNITE ZLATO PENTLJO in tako izkažite podporo: – otrokom in mladostnikom, ki se pogumno spopadajo z rakom, – vsem, ki so premagali otroškega raka, – družinam, ki pogumno živijo naprej, čeprav so zaradi raka izgubile otroka, – zdravnikom, zdravstvenemu osebju in prostovoljcem, ki svoj poklic in čas namenjajo otroškemu raku.
Društvo Junaki 3. nadstropja, ki so ga ustanovili starši otrok z rakom, za mednarodni dan boja proti otroškemu raku, organizira vseslovensko akcijo ozaveščanja. K sodelovanju pri ozaveščanju so vabljene vse šole, vrtci, občine in prav vsak posameznik. Prav vsi pa si lahko pripnemo zlato pentljo in s tem pripomoremo k ozaveščenosti. Pomagajmo Junakom, da bodo njihovi dnevi vsaj nekoliko lažji in lepši!
Pustni čas predstavlja most med zimo in pomladjo. Datum pusta se letno spreminja glede na datum velike noči. Pust 2024 bo v torek, 13. februarja, pustna sobota 10. februarja, pustna nedelja pa 11. februarja.
Čeprav ga pogosto povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime razkriva povsem drug pomen – pust oz. mednarodni izraz karneval namreč pomeni »pustiti meso«.
Glavni pustni dan je pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi s pepelnico, ko se začenja 40 dnevi post pred veliko nočjo. Za pusta si nadenemo različne maske – od tradicionalnih do takšnih, ki so odraz sodobnega družbenega življenja. S pustom so povezani različni običaji, pustni plesi, sprevodi pustnih mask, skratka zabava in bogato obložena miza s pustimi dobrotami.
Če imaš radio, nisi nikoli sam – v radiu imaš vedno prijatelja.
OZN
Tako pravijo pri Združenih narodih, kjer so leta 1946 današnji dan razglasili za svetovni dan radia. Na ta dan leta 1946 je bil namreč ustanovljen radio Združenih narodov. Radio se je ves čas razvijal in prilagajal in danes ponuja številne nove oblike vzajemnega sodelovanja s poslušalci: »Radio nas obvešča in oblikuje s pomočjo razvedrila, informacij in s soudeležbo poslušalcev.
Iz domoznanske Kamre na današnji dan … 11. februarja 1922 se je v Rogaški Slatini rodila Ela Peroci, slovenska pedagoginja, pisateljica in novinarka.
Njena prva kratka objavljena pravljica je bila Moj dežnik je lahko balon, ki so ji kmalu sledile še druge: Hišica iz kock, Majhno kot mezinec, Muca Copatarica, Na oni strani srebrne črte, Ptičke so odletele, Siva miš ti loviš!, Za lahko noč, idr. Ela Peroci je snov za svoj literarni opus črpala iz lastnih zapiskov, ki jih je pisala v obdobju študentskih let. Največji vpliv pri pisanju pa je pri njej imelo materinstvo. Glavni junakinji njenih zgodb sta hčerki Jelka, ki nastopa tudi v pravljici Hišica iz kock, in Anka, ter sosedovi otroci. V novejših zgodbah, pa so junaki tudi njeni vnuki.
8. februar je slovenski kulturni praznik – v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, ga imenujemo tudi Prešernov dan. Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.
8. februarja vsako leto podelijo tudi Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z umetniškimi dosežki ali življenjskim delom obogatili slovensko kulturno zakladnico.
Iz domoznanske Kamre na današnji dan … 4. februarja 1797 se je v Železnikih rodil Blaž Crobath, slovenski politik, pravnik in mecen. Umrl je 13. julija 1848 v Ljubljani.
Gimnazijo in licej je obiskoval v Ljubljani. Na Dunaju je zaključil študij prava. Leta 1824 je v Ljubljani dobil mesto odvetniškega pripravnika. Leta 1833 je dobil samostojno advokaturo. Pri njem sta delala Matija Kastelic in France Prešeren, s katerima je tudi prijateljeval. V ta krog so spadali tudi Matija Čop, Andrej Smole, Ivan Jurij Toman, Emil Korytko. Korytko je leta 1837 nekaj časa pri njem celo stanoval in obedoval. Crobathov »ljubljanski salon« je bil zbirališče slovensko in slovansko prepričanih izobražencev in kulturnih delavcev.
Avstrijski mladinski pisatelj in televizijski voditelj Thomas Brezina danes praznuje 60 let. Napisal je več 400 knjig, najbolj pa ga poznamo po zbirki Novohlačniki.
Iz domoznanske Kamre na današnji dan … 27. januar – svetovni dan spomina na žrtve holokavsta
27. januar, obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz leta 1945, Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta je na svojem zasedanju 1. novembra 2005 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov kot vsakoletni mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega holokavsta.
V Auschwitz in njegovih okoli 50 podružnic je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; okoli milijon in pol ljudi, večinoma Judov, je tu umrlo. V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Ob prihodu Rdeče armade je bilo v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.
“Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere. Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo kot bo obstajal človeški spomin. Samo s pomnenjem bomo izkazali primerno spoštovanje vsem žrtvam. Milijoni nedolžnih židov in ostalih manjšin je bilo umorjenih na nepredstavljivo barbarski način. Nikoli ne smemo pozabiti teh mož, žena in otrok ter njihove agonije.” (Kofi Annan, 27. 1 2006)
vir: 27. januar – svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/27-januar-svetovni-dan-spomina-na-zrtve-holokavsta/
