Leto 2022

Zbirka Sinji galeb praznuje 70 let!

V najstarejši zbirki za mladino pri nas je doslej izšlo že več kot 350 knjig, med njimi Mali princ, Pika Nogavička, Tajno društvo PGC, Butalci in Bratovščina Sinjega galeba, po kateri je zbirka dobila ime. Ustanovitelj zbirke in njen prvi urednik je bil pesnik Ivan Minatti, ki je v zbirko že od vsega začetka uvrščal priljubljene in kakovostne knjige tujih avtorjev in avtoric, k pisanju pa spodbujal domače pisatelje in pisateljice. 

Dejstva in zanimivosti o zbirki Sinji galeb si lahko preberete v nadaljevanju prispevka.

Preberi več Leto 2022

9. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
9. januarja 1856 se je rodil Anton Aškerc, slovenski pesnik, duhovnik in arhivist. Umrl je 10. junija 1912.

Rodil se je kot prvi sin v kmečki družini v Globokem (ali morda v Senožetah, kjer je odraščal) pri Rimskih Toplicah.
Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v Senožete nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3. letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na Štajerskem: v Podsredi, Šmarjah pri Jelšah, pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, v Vitanjah, v Sv. Marjeti, Mozirju, Škalah pri Velenju. Svoje pisanje je začel v Ljubljanskem zvonu.

28. december

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
28. december 1789 – v Ljubljani prvič uprizorjena Linhartova Županova Micka

Županova Micka, ki jo je Anton Tomaž Linhart napisal leta 1789, velja za prvo komedijo v slovenskem jeziku in prvo slovensko dramsko besedilo. Ima dve dejanji. V prvem dejanju je enajst nastopov, v drugem pa sedem. Uprizorjena je bila 28. decembra 1789 v Deželnem (Stanovskem) gledališču v Ljubljani. 

vir

vir: https://www.kamra.si/novice/item/28-december-1789-v-ljubljani-prvic-uprizorjena-linhartova-zupanova-micka.html

17. december

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
17. decembra 1927 se je v Mariboru rodila Marlenka Stupica, slovenska slikarka in ilustratorka. 

Marlenka Stupica je slikarstvo študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču in Gojmirju Antonu Kosu. Diplomirala je leta 1950 in se posvetila ilustratorstvu. Sodelovala je z Mladinsko knjigo ter z revijama Ciciban in Cicido.

Poročena je bila s slikarjem Gabrijelom Stupico, s katerim sta imela hčerko, ilustratorko Marijo Lucijo. Ilustratorka je tudi vnukinja Hana.

Nagrade:

Župančičeva nagrada 2019 – za življenjsko delo
Prešernova nagrada 2013 – za življenjsko delo
Levstikova nagrada 1999 – za življenjsko delo
Častna lista IBBY 1994
Nagrada Prešernovega sklada 1972 – za dosežke na področju mladinske ilustracije
Zlata plaketa Bienala ilustracij v Bratislavi 1969, 1971, 1977
Zlato pero Beograda 1966, 1973
Levstikova nagrada 1950, 1952, 1954, 1958, 1960, 1970

vir: https://www.kamra.si/novice/item/17-decembra-1927-se-je-v-mariboru-rodila-marlenka-stupica-slovenska-slikarka-in-ilustratorka.html

15. december

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. decembra 1902 je bil odprt odsek železniške proge Porečanke / Parenzane med Bujami in Porečem.

Porečanka je z obratovanjem pričela 1. aprila 1902, ko so odprli odsek med Trstom in Bujami. Zanimivo je, da so mnogi takratni prebivalci to novico dejansko vzeli kot prvoaprilsko šalo, saj zaradi desetletja in pol priprav, počasne gradnje in ostalega dejansko niso verjeli, da bo do odprtja sploh prišlo. Mnogi so na ta slavnostni dan ostali doma, tudi posnetkov prvega slavnostnega vlaka na progi ni, z izjemo amaterskih.

vir: https://www.kamra.si/novice/item/15-decembra-1902-je-bil-odprt-odsek-zelezniske-proge-porecanke-parenzane-med-bujami-in-porecem.html

18. november

Na današnji dan mineva točno 20 let od smrti gospe Ele Peroci, avtorice legendarne Muce Copatarice.

Pravljice Ele Peroci so preproste, sama pravi, da ne piše za otroke, ampak otrokom in se tako z njimi pogovarja.
Zanimiv je nastanek njene najbolj priljubljene pravljice, Muce copatarice, ki jo je prej pripovedovala kot zapisala. Nastajala je na sprehodih, ko je s pripovedovanjem krajšala čas svoji starejši hčerki.

Pravljice, ki jih je napisala, so prevedene v osemnajst jezikov, petnajst jih je bilo tudi filmsko upodobljenih.
Zanje je bila večkrat nagrajena: leta 1955 je prejela Levstikovo nagrado za zgodbo Moj dežnik je lahko balon, leto pozneje pa za pravljice Tisočkrat lepa, večkrat je bila nominirana za Andersenovo nagrado, dvakrat je dobila diplomo Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Leta 1971 je dobila nagrado Prešernovega sklada za knjigo Na oni strani srebrne črte.
Posebna čast jo je doletela s povabilom, naj otrokom z vsega sveta ob mednarodnem dnevu mladinske knjige 2. aprila 1970 napiše poslanico. Za to priložnost je napisala zgodbo o deklici Heleni, ki jo je spoznala v Domu invalidne mladine v Kamniku.

18. maj

Iz domoznanske Kamre na današnji dan … po 145 letih …

10. maja 1876 se je na Vrhniki rodil Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik. Umrl je 11. decembra 1918.

Otrok družine trškega krojača je obiskoval osnovno šolo na Vrhniki in kasneje ljubljansko realko. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, s Kettejem in z Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon. Po maturi je odšel na Dunaj študirat tehniko, a se kmalu prepisal na slavistiko.

vir

Leta 1907 je bil na listi socialnodemokratske stranke kandidat za državnega poslanca, a ni bil izvoljen. Svoje politično udejstvovanje je nadaljeval skozi razprave in predavanja. Najbolj znano predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani je imel v Ljubljani, v katerem se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni zapora. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v Judenburg na avstrijskem Štajerskem. Zaradi bolezni je bil po nekaj tednih oproščen služenja. Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnici v Ljubljani.

Viri:

Priporočamo: