Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
17. decembra 1927 se je v Mariboru rodila Marlenka Stupica, slovenska slikarka in ilustratorka. 

Marlenka Stupica je slikarstvo študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču in Gojmirju Antonu Kosu. Diplomirala je leta 1950 in se posvetila ilustratorstvu. Sodelovala je z Mladinsko knjigo ter z revijama Ciciban in Cicido.

Poročena je bila s slikarjem Gabrijelom Stupico, s katerim sta imela hčerko, ilustratorko Marijo Lucijo. Ilustratorka je tudi vnukinja Hana.

Nagrade:

Župančičeva nagrada 2019 – za življenjsko delo
Prešernova nagrada 2013 – za življenjsko delo
Levstikova nagrada 1999 – za življenjsko delo
Častna lista IBBY 1994
Nagrada Prešernovega sklada 1972 – za dosežke na področju mladinske ilustracije
Zlata plaketa Bienala ilustracij v Bratislavi 1969, 1971, 1977
Zlato pero Beograda 1966, 1973
Levstikova nagrada 1950, 1952, 1954, 1958, 1960, 1970

vir: https://www.kamra.si/novice/item/17-decembra-1927-se-je-v-mariboru-rodila-marlenka-stupica-slovenska-slikarka-in-ilustratorka.html

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. decembra 1902 je bil odprt odsek železniške proge Porečanke / Parenzane med Bujami in Porečem.

Porečanka je z obratovanjem pričela 1. aprila 1902, ko so odprli odsek med Trstom in Bujami. Zanimivo je, da so mnogi takratni prebivalci to novico dejansko vzeli kot prvoaprilsko šalo, saj zaradi desetletja in pol priprav, počasne gradnje in ostalega dejansko niso verjeli, da bo do odprtja sploh prišlo. Mnogi so na ta slavnostni dan ostali doma, tudi posnetkov prvega slavnostnega vlaka na progi ni, z izjemo amaterskih.

vir: https://www.kamra.si/novice/item/15-decembra-1902-je-bil-odprt-odsek-zelezniske-proge-porecanke-parenzane-med-bujami-in-porecem.html

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
11. decembra 1918 je umrl Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki. Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnici v Ljubljani. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.

Na današnji dan mineva točno 20 let od smrti gospe Ele Peroci, avtorice legendarne Muce Copatarice.

Pravljice Ele Peroci so preproste, sama pravi, da ne piše za otroke, ampak otrokom in se tako z njimi pogovarja.
Zanimiv je nastanek njene najbolj priljubljene pravljice, Muce copatarice, ki jo je prej pripovedovala kot zapisala. Nastajala je na sprehodih, ko je s pripovedovanjem krajšala čas svoji starejši hčerki.

Pravljice, ki jih je napisala, so prevedene v osemnajst jezikov, petnajst jih je bilo tudi filmsko upodobljenih.
Zanje je bila večkrat nagrajena: leta 1955 je prejela Levstikovo nagrado za zgodbo Moj dežnik je lahko balon, leto pozneje pa za pravljice Tisočkrat lepa, večkrat je bila nominirana za Andersenovo nagrado, dvakrat je dobila diplomo Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Leta 1971 je dobila nagrado Prešernovega sklada za knjigo Na oni strani srebrne črte.
Posebna čast jo je doletela s povabilom, naj otrokom z vsega sveta ob mednarodnem dnevu mladinske knjige 2. aprila 1970 napiše poslanico. Za to priložnost je napisala zgodbo o deklici Heleni, ki jo je spoznala v Domu invalidne mladine v Kamniku.

Iz domoznanske Kamre na današnji dan … po 145 letih …

10. maja 1876 se je na Vrhniki rodil Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik. Umrl je 11. decembra 1918.

Otrok družine trškega krojača je obiskoval osnovno šolo na Vrhniki in kasneje ljubljansko realko. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, s Kettejem in z Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon. Po maturi je odšel na Dunaj študirat tehniko, a se kmalu prepisal na slavistiko.

Leta 1907 je bil na listi socialnodemokratske stranke kandidat za državnega poslanca, a ni bil izvoljen. Svoje politično udejstvovanje je nadaljeval skozi razprave in predavanja. Najbolj znano predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani je imel v Ljubljani, v katerem se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni zapora. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v Judenburg na avstrijskem Štajerskem. Zaradi bolezni je bil po nekaj tednih oproščen služenja. Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnici v Ljubljani.

Viri:

• https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Cankar
• http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi155071/ 
• https://www.vrhnika.si/?m=pages&id=17
• https://www.kamra.si/novice/item/10-maja-1876-se-je-rodil-ivan-cankar-slovenski-pisatelj-dramatik-in-pesnik.html

Priporočamo: 

• Cankarjeva Vrhnika z okolico
• Cankarjev koledar 2018
• Cankarjeva spomenika na Vrhniki in v Ljubljani

V soboto, 18. maja 1912, je Cankar na naslovni strani Slovenskega naroda prvič objavil svojo črtico Sova. Najdete jo na portalu Digitalne knjižnice Slovenije ➞ http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGEH6Q1G