17. februar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
V požaru pogori ljubljansko Narodno gledališče

Ljubljanska Opera je naslednica nekdanjega Deželnega gledališča. Deželno gledališče, ime za gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel, se je v Ljubljani imenovalo tudi Stanovsko gledališče (Glediše deželnih stanov). Dograjeno je bilo leta 1765, uničil pa ga je požar, ki se je vnel v noči s 16. na 17. februar 1887.V Stanovskem gledališču je A. T. Linhart pripravil z izbranim krogom uglednih in razsvetljenih predstavnikov ljubljanske družbe prvo predstavo v domačem jeziku: 28. decembra 1789 so uprizorili prvo slovensko komedijo, Županovo Micko.

VIR: Kamra

Vir: 16./17. februarja 1887 – v požaru pogori ljubljansko Narodno gledališče. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/item/16-17-februarja-1887-v-pozaru-pogori-ljubljansko-narodno-gledalisce.html, dne 16. 2. 2021, 6.12

11. februar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
11. februarja 1922 se je v Rogaški Slatini rodila Ela Peroci, slovenska pedagoginja, pisateljica in novinarka.

Njena prva kratka objavljena pravljica je bila Moj dežnik je lahko balon, ki so ji kmalu sledile še druge: Hišica iz kockMajhno kot mezinecMuca CopataricaNa oni strani srebrne črtePtičke so odleteleSiva miš ti loviš!Za lahko noč, idr. Ela Peroci je snov za svoj literarni opus črpala iz lastnih zapiskov, ki jih je pisala v obdobju študentskih let. Največji vpliv pri pisanju pa je pri njej imelo materinstvo. Glavni junakinji njenih zgodb sta hčerki Jelka, ki nastopa tudi v pravljici Hišica iz kock, in Anka, ter sosedovi otroci. V novejših zgodbah, pa so junaki tudi njeni vnuki.

Preberi več 11. februar

4. februar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
4. februarja 1797 se je v Železnikih rodil Blaž Crobath, slovenski politik, pravnik in mecen. Umrl je 13. julija 1848 v Ljubljani. 

Gimnazijo in licej je obiskoval v Ljubljani. Na Dunaju je zaključil študij prava. Leta 1824 je v Ljubljani dobil mesto odvetniškega pripravnika. Leta 1833 je dobil samostojno advokaturo. Pri njem sta delala Matija Kastelic in France Prešeren, s katerima je tudi prijateljeval. V ta krog so spadali tudi Matija Čop, Andrej Smole, Ivan Jurij Toman, Emil Korytko. Korytko je leta 1837 nekaj časa pri njem celo stanoval in obedoval. Crobathov »ljubljanski salon« je bil zbirališče slovensko in slovansko prepričanih izobražencev in kulturnih delavcev.

Preberi več 4. februar

Leto 2022

Zbirka Sinji galeb praznuje 70 let!

V najstarejši zbirki za mladino pri nas je doslej izšlo že več kot 350 knjig, med njimi Mali princ, Pika Nogavička, Tajno društvo PGC, Butalci in Bratovščina Sinjega galeba, po kateri je zbirka dobila ime. Ustanovitelj zbirke in njen prvi urednik je bil pesnik Ivan Minatti, ki je v zbirko že od vsega začetka uvrščal priljubljene in kakovostne knjige tujih avtorjev in avtoric, k pisanju pa spodbujal domače pisatelje in pisateljice. 

Dejstva in zanimivosti o zbirki Sinji galeb si lahko preberete v nadaljevanju prispevka.

Preberi več Leto 2022

26. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
26. januarja 1797 se je v Žirovnici rodil Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik. Umrl je 6. julija 1835 v Savi pri Tomačevem. 

Velja za enega najpomembnejših mož slovenske kulturne zgodovine. Med drugim je kot bibliotekar vodil Licejsko knjižnico, predhodnico NUK, kjer je utrdil in razvil vse temeljne naloge prihodnje slovenske nacionalne knjižnice.

Rodil se je v Poharjevi hiši v središču Žirovnice kmečkim staršem in postal prvorojenec zakoncema Čop. Očetu je bilo ime Matija, materi pa Elizabeta.

Poleg navedenih letnic sta Čopovo življenje zaznamovala še dva pomembna dogodka. Prvi se je zgodil leta 1807 (začetek Čopovega šolanja) in drugi leta 1820 (začetek Čopovega službovanja). Najpomembnejše življenjsko obdobje zanj pa je bilo od leta 1831 do leta 1835, ko je imel najtesnejše prijateljevanje s Francetom Prešernom.

Uradni dopis, s katerim je gubernij 17. avgusta 1830 Čopa imenoval za bibliotekarja Licejske knjižnice.

Preberi več 26. januar

23. januar

💬 𝐴𝑟ℎ𝑖𝑡𝑒𝑘𝑡𝑢𝑟𝑎 𝑗𝑒 𝑠𝑡𝑟𝑜𝑔𝑎 𝑑𝑖𝑠𝑐𝑖𝑝𝑙𝑖𝑛𝑎, 𝑧𝑎𝑡𝑜 𝑣𝑎𝑠 𝑝𝑟𝑜𝑠𝑖𝑚, 𝑑𝑎 𝑣 𝑣𝑠𝑒𝑚 𝑠𝑣𝑜𝑗𝑒𝑚 ℎ𝑜𝑡𝑒𝑛𝑗𝑢 – 𝑖𝑛 𝑝𝑟𝑖𝑝𝑜𝑟𝑜𝑐̌𝑎𝑡𝑖 𝑣𝑎𝑚 𝑔𝑎 𝑛𝑒 𝑚𝑜𝑟𝑒𝑚 𝑛𝑖𝑘𝑑𝑎𝑟 𝑑𝑜𝑣𝑜𝑙𝑗 – 𝑏𝑒𝑑𝑖𝑡𝑒 𝑛𝑎𝑑 𝑠𝑎𝑚𝑖𝑚 𝑠𝑒𝑏𝑜𝑗. 𝑁𝑎𝑠̌ 𝑜𝑑𝑑𝑒𝑙𝑒𝑘 𝑗𝑒 𝑙𝑗𝑢𝑏𝑖𝑐𝑎, 𝑘𝑎𝑡𝑒𝑟𝑖 𝑠𝑡𝑒 𝑠𝑒 𝑧𝑎𝑝𝑖𝑠𝑎𝑙𝑖 𝑧𝑎 𝑣𝑠𝑒 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑒.

Tako je Plečnik nagovoril študente ljubljanske fakultete (v P. Krečič, Plečnik: živeti za popolnost, 2018).#NaDanašnjiDan se je pred 150 leti rodil Jože Plečnik.

Jože Plečnik (1872–1957). Foto: Arhiv NUK
Jože Plečnik (1872–1957). Foto: Arhiv NUK

V spomin in poklon velikemu mojstru je Vlada RS letošnje leto razglasila za 𝐏𝐥𝐞𝐜̌𝐧𝐢𝐤𝐨𝐯𝐨 𝐥𝐞𝐭𝐨.

V spomin na arhitekta bodo v več slovenskih mestih potekali različni dogodki, njegovo delo bodo osvetljevale razstave. Nekje so začeli že pred nekaj dnevi, med drugim v Plečnikovi hiši v Trnovem, kjer so imeli na dan Plečnikovega rojstva dan odprtih vrat.

V hiši, v kateri je arhitekt živel in delal dobrih 35 let, so že v petek na ogled postavili začasno razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja nastajanje biografskega stripa o Plečniku, za katerega sta moči združila zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić. Na dan Plečnikovega rojstva pa so zainteresirane skupine vodili po hiši, ki je bila pred leti obnovljena v duhu ohranitve čim bolj pristnega bivalnega in delovnega okolja Jožeta Plečnika.

Preberi več 23. januar

23. januar

z domoznanske Kamre na današnji dan …
23. januarja 1878 se je rodil Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon. Umrl je 11. junija 1949.

Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi.

Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v Vinici in v idilični vasi Dragatuš. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v Ljubljano, kjer je 1895 dokončal gimnazijo.

20. januar

vir

Iz domoznanske Kamre na današnji dan
20. januar 1888 – izide prva številka Doma in sveta

Slovenski literarni mesečnik je zasnoval filozof in teolog Frančišek Lampe, ki je pred božičem leta 1887 s pomočjo prijateljev v Cirilskem društvu pripravil prvo številko zabavno poučnega lista za katoliške bralce. Prva številka je izšla na današnji dan leta 1888. Lampe mu je bil urednik, upravnik in odpravnik. Iskal je zvez, dopisoval si je s pisatelji, pesniki, slikarji, fotografi, tudi sam je hodil okrog in fotogra­firal za list. Za Dom in svet je tudi veliko pisal:, življenjepise, po­topise, spise poučne vsebine, programske razprave in izjave. Pomemben pa je tudi zato, ker je vzgajal in širil krog sodelavcev, saj je povabil k sodelovanju Antona Medveda, Fran Saleškega Finžgarja, Ksaverja Meška, Ivana Preglja …. V tretjem letu izhajanja je dobil podnaslov »Ilustrovani list za leposlovje in znanstvo«. Tudi slikovna in grafična oprema lista je bila za tisti čas zelo kvalitetna. Na­men svojega ljubljenega lista je Lampe podal takole: “Dom in svet bodi verna knjiga življenja, da se iz nje učimo, kakšno je, kakšno bi ne smelo in kakšno bi moralo biti.” Urejal ga je dvanajst let, pred začetkom prve svetovne pa ga je prevzel pisatelj Izidor Cankar. Dom in svet je izhajal do leta 1944, vanj pa so pisali tudi vsi pomembni slovenski pisatelji in  pesniki (Cankar, Bevk, Vodušek, Kocbek …) pri opremi pa so sodelovali pomembni ilustratorji in oblikovalci (Plečnik, Vurnik, France Kralj … )

vir: https://www.kamra.si/novice/20-januar-1888-izide-prva-stevilka-doma-in-sveta/?fbclid=IwAR2KG-kzXBAB-6vr0UtSNBvaxEmpnZ6QAWisGYtRBGojV0KwdxB3Bb8rSQ8

19. januar

𝑂𝑗 𝑡𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑠𝑛𝑒𝑡𝑖 𝑝𝑖𝑠𝑎𝑟! 𝑁𝑖𝑐̌ 𝑑𝑟𝑢𝑧𝑒𝑔𝑎 𝑏𝑟𝑒𝑧 𝑘𝑟𝑜𝑛, 𝑣𝑠𝑒 𝑑𝑟𝑢𝑔𝑜 𝑧𝑎 𝑑𝑒𝑛𝑎𝑟 — 𝑙𝑒 𝑙𝑗𝑢𝑏𝑖𝑙 𝑗𝑒 𝑣𝑠𝑒𝑙𝑒𝑗 𝑧𝑎𝑠𝑡𝑜𝑛𝑗! (iz pesmi Pesmica o pisarju)

19. januarja se je leta 1876 rodil pesnik 𝐃𝐫𝐚𝐠𝐨𝐭𝐢𝐧 𝐊𝐞𝐭𝐭𝐞. Vabljeni k prebiranju njegovih pesmi: www.dlib.si/sh/90C1D933

15. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. januarja 1884 se je v Kranjski Gori rodil Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj. Umrl je 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti (Hrvaška). 

Med leti 1891-96 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. Med leti 1896-1905 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja, se je moral odpovedati študiju medicine. Zaposlen je bil pri železnici, najprej v Št. Vidu na Glini. Od tod se je, zaradi narodnostnega zapostavljanja, kmalu vrnil v Kranjsko goro, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in pastirstvom. Kasneje se je zaposlil na južni železnici. Služboval je v Litiji, Postojni in Trstu. Leta 1914 je odšel v Gradec. Še pred letom 1918 se je vrnil v Trst. Po italijanski zasedbi Primorske se je preselil v Jugoslavijo. Kot železničar je delal v Sisku, Radencih in Pragerskem. Leta 1923 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil in se posvetil samo pisateljevanju.