Arhivi Kategorije: Knjiga

26. januar

Bibliotekarstvo, Knjiga, Kultura

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
26. januarja 1797 se je v Žirovnici rodil Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik. Umrl je 6. julija 1835 v Savi pri Tomačevem. 

vir

Velja za enega najpomembnejših mož slovenske kulturne zgodovine. Med drugim je kot bibliotekar vodil Licejsko knjižnico, predhodnico NUK, kjer je utrdil in razvil vse temeljne naloge prihodnje slovenske nacionalne knjižnice.

Rodil se je v Poharjevi hiši v središču Žirovnice kmečkim staršem in postal prvorojenec zakoncema Čop. Očetu je bilo ime Matija, materi pa Elizabeta.

vir

Poleg navedenih letnic sta Čopovo življenje zaznamovala še dva pomembna dogodka. Prvi se je zgodil leta 1807 (začetek Čopovega šolanja) in drugi leta 1820 (začetek Čopovega službovanja). Najpomembnejše življenjsko obdobje zanj pa je bilo od leta 1831 do leta 1835, ko je imel najtesnejše prijateljevanje s Francetom Prešernom.

Uradni dopis, s katerim je gubernij 17. avgusta 1830 Čopa imenoval za bibliotekarja Licejske knjižnice.

Preberi več 26. januar →

4. januar

Branje, Knjiga, , ,

4. januar je svetovni dan brajice.

Brajica je sistem dvignjenih pik, ki ga lahko s prsti berejo slepi ali slabovidni. Posameznikom, ki tiska ne morejo videti, omogoča branje in pisanje. Zato predstavlja bistveno orodje za dostop do informacij in komunikacijo z drugimi. Ime je dobila po Luisu Braillu, ki je brajico dodelal v začetku 19. stoletja in s tem spremenil življenje slepih in slabovidnih.

Poslanica 2023 ob svetovnem dnevu brajice je dostopna tukaj.

22. november

Branje, Knjiga, Književnost, Literarni ustvarjalci, Slovenščina

Kdo od Slovencev ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, medvedka Neewe, Ostrostrelca, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in slikanic? Pa nagajive zajčke s televizijskega Cikcaka, reklame za trgovino Mercator, Viki kremo, Čunga Lunga, Jelovico in drugih zgodbic?

Avtor teh ljudskih stvaritev je Miki Muster, brez dvoma eden Najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu.

Naš najboljši avtor stripov in animiranih filmov je bil miren, zbran človek, zadržanega in prijetnega vedenja, urejene zunanjosti, ljubezniv sogovornik, ki so mu bile puhle besede tuje. Bil je stvaren in ravno prav zgovoren. Nasmešek se mu je poredko prikradel na lica, a kadar se je, je bil blag, nevsiljiv, prijeten. Tak je bil Miki Muster.

Rodil se je 22. novembra 1925. leta v Murski Soboti. Zgodnje otroštvo je preživel v Krmelju, kjer je njegov oče služboval kot prvi zdravnik v rudarski bolnišnici. Tu je končal prvi razred osnovne šole, dokončal pa v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na Likovno akademijo v Ljubljani, kjer je dokončal študij kiparstva. Od leta 1952 do leta 1973 je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poročevalca v časopisnem podjetju TT (Tedenska tribuna), od 1. januarja 1974 pa ustvarja kot svobodni umetnik. Od leta 1973 pa do leta 1990 je uspešno ustvarjal v Nemčiji. Štejemo ga med začetnika slovenskega stripa in eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma v evropskem merilu. Zadnja leta je prebival v Centru starejših Notranje Gorice, kjer je tudi umrl, star 92 let.

Preberi več 22. november →

21. maj

Branje, Knjiga, Književnost, Kultura, Literarni ustvarjalci, Na današnji dan

Prva »skušnja« za bralno značko, kot so jo takrat imenovali, je potekala 21. maja 1961 (Suhodolčan, 1970).  Tisti učenci, ki so »skušnjo« zadovoljivo opravili (prvotne »skušnje« za bralno značko so bile bistveno težje od današnjih, učenci pa so morali pokazati veliko znanja o prebranih knjigah), so bili prvi prejemniki prvih značk – Prežihovih. 

vir

Podelitev je potekala 22. maja 1961 na Prevaljah. Že prvo srečanje so pripravili tako, da je postalo osnova za vsa poznejša – gostili so pisatelja Franceta Bevka. Prvo bralno značko je prejelo 119 učencev, saj se je osnovni šoli na Prevaljah do konca šolskega leta pridružilo še 8 šol, med njimi ravenska gimnazija. Izkazalo se je, da je organizacija bralne značke zahtevna, že prva izvedba je prinesla mnogo izkušenj. Nato se je število sodelujočih iz leta v leto povečevalo (Kotnik, 1970). 

Da bi lahko ugotovili, kateri so bili motivi za začetek gibanja, jih moramo povezati s ključnima osebnostma, ki sta bralno značko osnovala in ponesla v svet. Gre seveda za Stanka Kotnika in Leopolda Suhodolčana. Stanko Kotnik je bil profesor slovenskega jezika na osnovni šoli na Prevaljah, Leopold Suhodolčan pa ravnatelj omenjene šole – danes je prepoznaven po mnogih (kvalitetnih) delih za otroke in mladino, pisal je tudi za odrasle.

Bralna značka je hitro postala slovenska kulturna znamenitost; že dolgo je pod okriljem organizacije Zveze prijateljev mladine (Društvo bralna značka Slovenije, 2021a). 

  • Viri: 
  • Kotnik, S. (1970). Deset let bralne akcije med mladino. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 34–55. Mladinska knjiga.
  • Suhodolčan, L. (1970). Prva podelitev bralne značke. V Suhodolčan (ur.), Deset let Prežihove bralne značke, str. 11–13. Mladinska knjiga.

31. avgust

Knjiga, Na današnji dan, Znameniti Slovenci

z domoznanske Kamre na današnji dan …
31. avgusta 1589 je v Ljubljani umrl  Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Rodil se je okoli 1547 v Krškem. 

Domneva se, da so se njegovi predniki preselili iz Dalmacije ali preko Dalmacije. Jurij sam se je podpisoval kot Dalmatin, nekateri (tudi Trubar) so njegov priimek zapisovali kot Dalmata. Njegova starša sta bila revna in ga pri šolanju nista mogla finančno podpirati. Do 18. leta se je šolal doma, v Krškem, pri Bohoriču. Bohorič je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu. Od leta 1565 do leta 1566 je študiral na nižji latinski šoli v Württembergu. Od leta 1566 do leta 1572 je študiral v Tübingenu, kjer je tudi doštudiral filozofijo in protestansko teologijo. V Ljubljano se je vrnil leta 1572. Kot protestantski duhovnik je služboval na Nemškem, Begunjah, Škocjanu in Ljubljani. Oktobra 1580 je bil zaradi tiska Biblije v Gradcu in Celovcu. Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Izšlo je leta 1583 v Wittenbergu[2] na Saškem pod polnim naslovom Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. S prevodom celotnega Svetega pisma je vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Za Slovence je bilo to pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite evropske narode. Prevajanje je potekalo deset let, brez slovarjev in drugih jezikovnih knjig. Dalmatin je sicer poznal hebrejščino in grščino, a je izhajal iz Luthrovega prevoda. Biblijo so protestanti v domovino prevažali skrivaj v sodih, in jo razširjali po Kranjski, Štajerski in Koroški približno dve leti. Duhovniki Katoliške cerkve so smeli uporabljati Dalmatinov prevod s posebnim dovoljenjem, saj katoliškega prevoda Biblije še niso imeli.

Vir: 31. avgusta 1589 je umrl Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/31-avgusta-1589-je-umrl-jurij-dalmatin-slovenski-protestantski-teolog-prevajalec-in-pisec/