danes bi rojstni dan praznoval Srečko Kosovel, pesnik, v čigar 𝑜𝑡𝑟𝑜𝑠̌𝑘𝑖 𝑑𝑢𝑠̌𝑖 𝑗𝑒 𝑔𝑜𝑟𝑒𝑙𝑎 𝑣𝑒𝑟𝑎, 𝑑𝑎 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑣𝑒𝑑𝑛𝑜 𝑐𝑣𝑒𝑡𝑜𝑐̌𝑎 𝑟𝑜𝑧̌𝑎 𝑝𝑜𝑒𝑧𝑖𝑗𝑒 𝑜𝑑𝑟𝑒𝑠̌𝑖 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑘𝑎 𝑖𝑛 𝑐̌𝑙𝑜𝑣𝑒𝑠̌𝑡𝑣𝑜, kot je leta 1932 v Ljubljanskem zvonu zapisal Ludvik Mrzel. Njegov 𝑉𝑖ℎ𝑎𝑟, 𝑣𝑖ℎ𝑎𝑟 najdete med mnogimi digitaliziranimi rokopisi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije www.dlib.si/sh/C02A0BBD
Kosovelovo rokopisno zapuščino hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Več kot tisoč pesmi in nekaj sto drugih besedil (esejev, razprav, pisem, dnevniških zapisov in osnutkov) sestavlja impozanten opus, če se zavedamo, da se je »njegovo zrelo ustvarjalno obdobje začelo na univerzi v letu 1923 in končalo z njegovo nenadno smrtjo leta 1926« (Vrečko, 2011, str. 32).
Spanje je poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti eden od ključnih gradnikov posameznikovega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Vpliva na vsa področja človekovega delovanja in kakovost življenja v vseh starostnih obdobjih. S skupno izjavo in prizadevanji želimo podpisniki ob letošnji obeležitvi povečati ozaveščenost širše javnosti, zato smo pripravili šest ključnih sporočil.
Gregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na god sv. Gregorja. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi. Po starem koledarju se je namreč praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi. Po ljudskem izročilu se na ta dan ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci.
Ko je veljal še stari julijanski koledar je Gregor Veliki, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo.
Ko se ptički ženijo
Na Slovenskem je obveljal rek, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan. V Kropi so šli na dan spuščanja gregorčkov na ‘tičjo svatbo’, ko so imeli ptiči svojo ‘ohcet’, dobrote s ptičje ohceti pa so ostale v grmovju, kjer so jih otroci lahko poiskali in se posladkali.
Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga po svetu že od leta 1911 praznujejo vsako leto 8. marca. Na ta dan praznujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost in dosežke žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933).
16th May 1911 (Photo by Topical Press Agency/Getty Images) Clara Zetkin, rojena Eissner Preberi več 8. marec→
Na današnji svetovni dan prostoživečih živali in rastlin so na Statističnem uradu Slovenije v bazi pobrskali za priimki prebivalcev Slovenije, povezanimi z živalmi. So spregledali še kakšen slovenski priimek, ki je povezan z živalmi?
Iz domoznanske Kamre na današnji dan … 4. marca 1844 se je na Muljavi rodil Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar. Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani.
vir
V otroštvu je poslušal zgodbe svojega deda, ki ga je navdušil za literaturo. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. 9. avgusta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru.[1] Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Po dveh letih zdravljenja jetike je umrl v Ljubljani.
Danes, 1. marca, je manj poznan svetovni dan objema za knjižničarje.
Knjižničar ali bibliotekar je strokovni zaposleni v knjižnici, je informacijski strokovnjak, ki uporabnikom svetuje o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani, pomaga jim poiskati ustrezno strokovno ali leposlovno knjigo, pomaga jim pri iskanju in navajanju uporabljenih virov, pri delu na računalniku …
Današnji dan lahko obeležite na različne načine:
napišete prijazno sporočilce svojemu knjižničarju
s prijazno gesto svojega knjižničarja presenetite,
Mednarodni dan maternega jezika je spominski dan z namenom spodbujanja spoštovanja lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanja večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti. Prvič ga je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasila 17. novembra 1999.
Mednarodni dan maternega jezika spodbuja mir in večjezičnost. Datum je bil izbran kot spomin na ubite študente z univerze v Daki, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, bengalščine.
Iz domoznanske Kamre na današnji dan … V požaru pogori ljubljansko Narodno gledališče
Ljubljanska Opera je naslednica nekdanjega Deželnega gledališča. Deželno gledališče, ime za gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel, se je v Ljubljani imenovalo tudi Stanovsko gledališče (Glediše deželnih stanov). Dograjeno je bilo leta 1765, uničil pa ga je požar, ki se je vnel v noči s 16. na 17. februar 1887.V Stanovskem gledališču je A. T. Linhart pripravil z izbranim krogom uglednih in razsvetljenih predstavnikov ljubljanske družbe prvo predstavo v domačem jeziku: 28. decembra 1789 so uprizorili prvo slovensko komedijo, Županovo Micko.
Vir: 16./17. februarja 1887 – v požaru pogori ljubljansko Narodno gledališče. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/item/16-17-februarja-1887-v-pozaru-pogori-ljubljansko-narodno-gledalisce.html, dne 16. 2. 2021, 6.12
Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Leta 2002 ga je ustanovila mednarodna organizacija International Childhood Cancer Day, ki se zavzema za napredno zdravljenje in oskrbo ter spodbuja k večjemu razumevanju težav, s katerimi se srečujejo družine otrok in mladostnikov v času zdravljenja ter po zdravljenju.
Za rakom v Sloveniji letno zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Rak ne izbira, zboli lahko kdorkoli. Otrok iz vašega kraja, otrok iz vaše ulice, ali pa otrok vašega znanca, prijatelja.
Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja.
Zlato je plemenita kovina. Prav tako so plemeniti naši otroci. Predstavlja plamen upanja in čistost otroških src. Simbolizira boj z rakom. Zlato mora skozi ogenj, da postane močnejše in trpežnejše. Takšna je tudi pot Junakov – otrok z rakom. Po vseh težavah in bolečinah, ki jih izkusijo, so močnejši in pogumnejši. Zato jih imenujemo Junaki z veliko začetnico.
15. februarja si PRIPNITE ZLATO PENTLJO in tako izkažite podporo: – otrokom in mladostnikom, ki se pogumno spopadajo z rakom, – vsem, ki so premagali otroškega raka, – družinam, ki pogumno živijo naprej, čeprav so zaradi raka izgubile otroka, – zdravnikom, zdravstvenemu osebju in prostovoljcem, ki svoj poklic in čas namenjajo otroškemu raku.
Društvo Junaki 3. nadstropja, ki so ga ustanovili starši otrok z rakom, za mednarodni dan boja proti otroškemu raku, organizira vseslovensko akcijo ozaveščanja. K sodelovanju pri ozaveščanju so vabljene vse šole, vrtci, občine in prav vsak posameznik. Prav vsi pa si lahko pripnemo zlato pentljo in s tem pripomoremo k ozaveščenosti. Pomagajmo Junakom, da bodo njihovi dnevi vsaj nekoliko lažji in lepši!