Ivan Selan (roj. Janez Selan), slovenski kartograf samouk, * 18. november 1902, Savlje pri Ljubljani, Avstro-Ogrska, † 29. september 1981, Suhadole pri Komendi, Jugoslavija.
Ivan Selan se je rodil na Bazelnovi kmetiji v Savljah pri Ljubljani. Pri dvanajstih se je z družino iz Savelj preselil v Suhadole. Ljudsko šolo je obiskoval na Ježici, osnovno šolo pa je zaključil v Komendi. Prve zemljevide je izdelal ob koncu 1. svetovne vojne (npr. Pogorje Grintavca).
Preberi več 18. november
8. september je svetovni dan pismenosti. Leta 1966 sta ga razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Mednarodno bralno društvo.
“Bralna pismenost pomeni razumevanje napisanih besedil, njihova uporaba in razmišljanje o njih, z namenom doseganja lastnih ciljev, nadaljnjega razvijanja lastnega znanja in potencialov ter sodelovanja v družbi.” (OECD)
V spodnjem filmu si lahko ogledate nekaj dejstev o pismenosti.
Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
6. septembra 1901 – v Ljubljani je začel obratovati ljubljanski tramvaj
Ljubljanski tramvaj je bilo tirno javno prevozno sredstvo, namenjeno prevozu potnikov po Ljubljani. Uradno je obratoval od 6. septembra 1901 do 20. decembra 1958.
Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje, 28. oktobra redni program.
Poskusno oddajati se je začelo s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne sta pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«. Po pogodbi je morala Prosvetna zveza vsak dan oddajati najmanj dve uri in pol, vsaj ena ura pa je morala biti posvečena dobri živi glasbi in ne posnetkom z gramofonskih plošč.
Vir: 1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/1-septembra-1928-je-radio-ljubljana-zacel-poskusno-oddajanje/
Prva »skušnja« za bralno značko, kot so jo takrat imenovali, je potekala 21. maja 1961 (Suhodolčan, 1970). Tisti učenci, ki so »skušnjo« zadovoljivo opravili (prvotne »skušnje« za bralno značko so bile bistveno težje od današnjih, učenci pa so morali pokazati veliko znanja o prebranih knjigah), so bili prvi prejemniki prvih značk – Prežihovih.
Podelitev je potekala 22. maja 1961 na Prevaljah. Že prvo srečanje so pripravili tako, da je postalo osnova za vsa poznejša – gostili so pisatelja Franceta Bevka. Prvo bralno značko je prejelo 119 učencev, saj se je osnovni šoli na Prevaljah do konca šolskega leta pridružilo še 8 šol, med njimi ravenska gimnazija. Izkazalo se je, da je organizacija bralne značke zahtevna, že prva izvedba je prinesla mnogo izkušenj. Nato se je število sodelujočih iz leta v leto povečevalo (Kotnik, 1970).
Da bi lahko ugotovili, kateri so bili motivi za začetek gibanja, jih moramo povezati s ključnima osebnostma, ki sta bralno značko osnovala in ponesla v svet. Gre seveda za Stanka Kotnika in Leopolda Suhodolčana. Stanko Kotnik je bil profesor slovenskega jezika na osnovni šoli na Prevaljah, Leopold Suhodolčan pa ravnatelj omenjene šole – danes je prepoznaven po mnogih (kvalitetnih) delih za otroke in mladino, pisal je tudi za odrasle.
Bralna značka je hitro postala slovenska kulturna znamenitost; že dolgo je pod okriljem organizacije Zveze prijateljev mladine (Društvo bralna značka Slovenije, 2021a).
Danes obeležujemo svetovni dan čebel. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki igrajo pomembno vlogi pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja. Poleg tega je človek udomačil čebele za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov (na primer matični mleček, cvetni prah, čebelji vosek in propolis).
Pomena čebelarjenja se zaradi Petra Pavla Glavarja in naše bogate čebelarske tradicije dobro zavedamo tudi v Komendi.
Že od leta 1977 je 18. maj mednarodni dan muzejev, katerega namen je povečati prepoznavnost muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.
Mednarodni dan muzejev 2024 je osredotočen na trajnostni razvoj muzejev in družbeno dobrobit v muzejih s temo MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA DOBROBIT
POSEBNI PROGRAMI V MUZEJIH, DAN ODPRTIH VRAT
Muzeji širom Slovenije bodo praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ali z dnevom odprtih vrat. Programe posameznih muzejev lahko najdemo na spletnih straneh muzejev ali na njihovih družbenih omrežjih.
RAZSTAVA URBANIH PLAKATOV ‘MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE’
ICOM Slovenija pripravlja razstavo urbanih plakatov z naslovom ‘Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje’. Plakati bodo v času med 16. in 29. postavljeni na ljubljanskih ulicah, z njimi opozarjamo na družbeno in okoljsko problematiko. Kot spletna brošura bomo te vsebine širili prek naših družbenih omrežij. Urbano razstavo plakatov organiziramo v sodelovanju s TAM-TAM.
Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
2. maja 1721 se je v Ljubljani rodil Peter Pavel Glavar, duhovnik, gospodarstvenik in mecen. Umrl je 24. januarja 1784 na gradu Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem.
… Leta 1751 je postal župnik v Komendi. Leta 1752 je dal sezidati beneficiatsko hišo in vanjo namestil svojo bogato knjižnico, v kateri je imel približno 2000 knjig z najrazličnejših področij znanosti in umetnosti. Tedaj je tudi zaprosil slikarja Franca Jelovška da za novo baročno cerkev, katero je dal zgraditi baron Peter Jakob Tastaferrata v letih 1726 do 1729, zasnuje in izdela glavni oltar in prižnico, kar je slikar tudi storil. Leta 1760 je v Komendi ustanovil zasebno šolo z internatom, da bi nadarjenim revnim učencem omogočil nadaljnje šolanje v mestnih šolah. Od leta 1752 je župljane poučeval tudi na domovih, najbolj krščanski nauk o napredku učencev pa je pisal zapiske, poleg je zapisoval razne zanimive podatke in pripombe o dogajanjih v tistem času v Komendi. Tako je nastal zelo dragocen Glavarjev Status animarum (družinska knjiga) za obdobje od 1754 do 1766.
vir: 2. maja 1721 se je rodil Peter Pavel Glavar, duhovnik, gospodarstvenik in mecen. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/item/2-maja-1721-se-je-rodil-peter-pavel-glavar-duhovnik-gospodarstvenik-in-mecen.html, dne 1. 5. 2021, 19.20.
DAN KNJIGE je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. To je dan, ko praznuje knjiga in vsi bralci tega sveta.
2. aprila praznujejo najmlajši ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, 23. aprila pa povsod po svetu praznujejo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.
Praznovanje dneva knjige je povezano s starim ljudskim običajem, ki izhaja iz Katalonije, ko so si Katalonci od nekdaj na dan svetega Jurija 23. aprila podarjali vrtnico in knjigo. Rekli so: “Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno!” Dan je posvečen promociji branja, hkrati pa je želja spodbuditi ljudi, še posebej mlade, da odkrijejo užitke branja in pridobijo spoštovanje do avtorskih del tistih, ki so s svojimi deli pripomogli h kulturnem napredku človeštva.
Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995. Praznik je tesno povezan s književnostjo: tega dne leta 1616 sta umrla znamenita književnika: Miguel de Cervantes in William Shakespeare.
Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. Ob priložnostih dneva knjige je bilo predstavljenih kar nekaj predlogov, kako narediti povprečnemu bralcu knjigo bolj dostopno, med drugim tudi ta, da bi se davek na knjige ukinil ali vsaj zmanjšal iz zdajšnjih 20 % na 8 % vrednosti knjige. Z idejo in geslom »PODARIMO KNJIGO« se 23. april uvaja kot dan podarjanja knjig.
NOČ KNJIGE je mednarodni dogodek, s katerim še posebej obeležujemo ta dan. Njegov namen je preko najrazličnejših kulturnih dogodkov promovirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe.
23. april zaznamuje svetovni dan knjige in avtorskih pravic, simbolni dan svetovne literature in promocije branja, ki ga je razglasil Unesco leta 1995. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje kar en teden z različnimi dogodki povezanimi s knjigo. Vse to je pomembno za ohranjanje slovenske kulturne dediščine preko pisane besede. 23. april je sicer rojstni dan oziroma dan smrti številnih svetovno znanih literarnih ustvarjalcev, na primer Cervantesa, Shakespeara, Nabokova ter tudi dan, ko si mesta predajajo prestižni Unescov naziv svetovne prestolnice knjige.
Avtorske pravice se nanašajo na avtorska dela, ki so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti in so na kakršenkoli način izražene. Avtorska pravica nastane s samo stvaritvijo dela in traja za čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti. Kolektivno upravljanje avtorskih pravic omogoča avtorjem in drugim imetnikom pravic preprostejšo in učinkovitejšo upravljanje pravic v razmerah množičnega koriščenja njihovih del, uporabnikom pa enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del.
Vir: 23. april – Svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Objavljeno na spletnem mestu https://www.aspnet.si/teme-in-mednarodni-dnevi/mednarodni-dnevi/svetovni-dan-knjige-in-avtorskih-pravic.html, 3. 4. 2024
