8. september je svetovni dan pismenosti. Leta 1966 sta ga razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Mednarodno bralno društvo.

“Bralna pismenost pomeni razumevanje napisanih besedil, njihova uporaba in razmišljanje o njih, z namenom doseganja lastnih ciljev, nadaljnjega razvijanja lastnega znanja in potencialov ter sodelovanja v družbi.” (OECD)

V spodnjem filmu si lahko ogledate nekaj dejstev o pismenosti.

DAN KNJIGE je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. To je dan, ko praznuje knjiga in vsi bralci tega sveta.

2. aprila praznujejo najmlajši ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, 23. aprila pa povsod po svetu praznujejo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.

Praznovanje dneva knjige je povezano s starim ljudskim običajem, ki izhaja iz Katalonije, ko so si Katalonci od nekdaj na dan svetega Jurija 23. aprila podarjali vrtnico in knjigo. Rekli so: “Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno!” Dan je posvečen promociji branja, hkrati pa je želja spodbuditi ljudi, še posebej mlade, da odkrijejo užitke branja in pridobijo spoštovanje do avtorskih del tistih, ki so s svojimi deli pripomogli h kulturnem napredku človeštva.

Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995. Praznik je tesno povezan s književnostjo: tega dne leta 1616 sta umrla znamenita književnika: Miguel de Cervantes in William Shakespeare.

Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. Ob priložnostih dneva knjige je bilo predstavljenih kar nekaj predlogov, kako narediti povprečnemu bralcu knjigo bolj dostopno, med drugim tudi ta, da bi se davek na knjige ukinil ali vsaj zmanjšal iz zdajšnjih 20 % na 8 % vrednosti knjige. Z idejo in geslom »PODARIMO KNJIGO« se 23. april uvaja kot dan podarjanja knjig.

NOČ KNJIGE je mednarodni dogodek, s katerim še posebej obeležujemo  ta dan. Njegov namen je preko najrazličnejših kulturnih dogodkov promovirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe.

23. april zaznamuje svetovni dan knjige in avtorskih pravic, simbolni dan svetovne literature in promocije branja, ki ga je razglasil Unesco leta 1995. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje kar en teden z različnimi dogodki povezanimi s knjigo. Vse to je pomembno za ohranjanje slovenske kulturne dediščine preko pisane besede. 23. april je sicer rojstni dan oziroma dan smrti številnih svetovno znanih literarnih ustvarjalcev, na primer Cervantesa, Shakespeara, Nabokova ter tudi dan, ko si mesta predajajo prestižni Unescov naziv svetovne prestolnice knjige.

Avtorske pravice se nanašajo na avtorska dela, ki so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti in so na kakršenkoli način izražene. Avtorska pravica nastane s samo stvaritvijo dela in traja za čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti. Kolektivno upravljanje avtorskih pravic omogoča avtorjem in drugim imetnikom pravic preprostejšo in učinkovitejšo upravljanje pravic v razmerah množičnega koriščenja njihovih del, uporabnikom pa enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del.

Vir: 23. april – Svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Objavljeno na spletnem mestu https://www.aspnet.si/teme-in-mednarodni-dnevi/mednarodni-dnevi/svetovni-dan-knjige-in-avtorskih-pravic.html, 3. 4. 2024

Svetovni dan zdravja poteka vsako leto 7. aprila in zaznamuje obletnico ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije leta 1948. Leta 1948 so se države sveta združile in ustanovile SZO, da bi spodbujale zdravje, ohranjale svet varen in ščitile ranljive – na način, da bi lahko vsi in povsod dosegli najvišjo raven zdravja in dobrega počutja za zadovoljno življenje v mirnem, uspešnem in trajnostnem svetu.

V bližnjem zdravstvenem domu preverite, kakšne dejavnosti so pripravili za današnji dan.

Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je današnji dan, 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena razglasila za svetovni dan knjig za otroke  na mednarodnem kongresu v Ljubljani leta 1966. Vse odtlej pripravi plakat in poslanico ob tem prazniku druga nacionalna zveza, poslanico, v kateri izbrani knjižni ustvarjalec napiše nagovor otrokom, v katerem jim sporoča, zakaj so otroške knjige najboljša stvar na svetu.

“Osebe z avtizmom si svojih pravic ne znajo zagotoviti same, zato potrebujejo podporo skupnosti.”

2. april Generalna skupščina OZN razglaša za – SVETOVNI DAN ZAVEDANJA O AVTIZMU.

Avtizem ni bolezen in ni duševna bolezen. Je kompleksna nevrološka razvojna motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Spekter avtizma je zelo širok. Oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano, samoumevno. Otroci ne prerastejo avtizma, ampak postanejo odrasli z avtizmom. S pravočasnimi, rednimi in ustreznimi obravnavami lahko vplivamo, da se težave v času otrokovega razvoja zmanjšajo.

Vsi razmišljamo o tem, kako bo življenje po epidemiji. Ne vemo, želimo pa si, da bi nam preizkušnja, v kateri smo se našli, pomagala, da kot skupnost in kot posamezniki spremenimo vrednote.

Zato je letošnja pobuda Zveze za avtizem za osnovne šole, v sprejemanju drugačnosti in da se tudi v osnovnih šolah obeleži 2. april, svetovni dan zavedanja o avtizmu. 

Poznate knjigo, Moj prijatelj Oli? Zgodba spodbuja vrstnike k sprejemanju otrok z avtizmom.

V tem letu po vsej Evropi poteka kampanja »Not invisible«, s katero mednarodna organizacija Autism Europe opozarja na nujnost ukrepov za boj proti razširjeni diskriminaciji, s katero se soočajo ljudje z avtizmom na vseh področjih življenja. Autism Europe ocenjuje, da je v Evropi 7 milijonov ljudi z avtizmom in opozarja, da se ljudje z avtizmom še vedno soočajo z ovirami pri vključevanju v vse sektorje družbe. Na primer, raziskave kažejo, da je le 20 % oseb z avtizmom zaposlenih za polni delovni čas (vir: https://www.autismeurope.org/blog/2024/03/27/press-release-autism-europe-to-launch-not-invisible-campaign/).

Vir: 2. april – svetovni dan zavedanja o avtizmu. Objavljeno na spletni strani https://www.zveza-avtizem.eu/2024/04/01/2-april-svetovni-dan-zavedanja-o-avtizmu-2/

Gozdovi dajejo dom več kot 80 odstotkom kopenskih vrst živali in rastlin, v njih najdemo 60.000 različnih drevesnih vrst. Gozd pa niso le drevesa! Proizvajajo kisik, ki ga dihamo vsa živa bitja, zato jim rečemo tudi pljuča našega planeta. Pomembno vplivajo na naše dobro počutje in so prostor za raziskovanje, igro ter pustolovščine.

Spremenjeno podnebje vpliva na naše gozdove. Poskrbeti moramo, da bodo v dobri formi –  zdravi in močni, da se bodo lahko prilagodili podnebnim spremembam in zagotavljali vse svoje junaške vloge. Varujmo jih, da ostanejo varno zatočišče za vse gozdne prijatelje in ohranijo svojo čarobnost. Zanje moramo skrbeti vsi – gozdarji, lastniki gozdov in seveda mi, obiskovalci.

Ali veš?

• Odrasla bukev v enem letu proizvede dovolj kisika za 10 ljudi.
• Drevo za 1 kg suhega lesa iz ozračja porabi 1,8 kg ogljikovega dioksida (CO2).
• Polovica teže lesenega dela drevesa je ogljik, ki ga je rastoče drevo odvzelo iz ozračja in ga skladišči v sebi.
• Najvišje drevo v Sloveniji je 61,8 metra visoka Sgermova smreka na Pohorju.
• Vir:

Vir: Presenetljivi gozdovi. V Moj planet. Objavljeno na spletnem mestu https://www.mladinska-knjiga.si/dobrezgodbe/prosti-cas/presenetljivi-gozdovi, dne 21. 3. 2024

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
4. marca 1844 se je na Muljavi rodil Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar. Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani. 

V otroštvu je poslušal zgodbe svojega deda, ki ga je navdušil za literaturo. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. 9. avgusta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru.[1] Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Po dveh letih zdravljenja jetike je umrl v Ljubljani.