Mesečni arhiv: december 2021

Alma Karlin

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
28. december 1927 – Alma M. Karlin se je vrnila  z osemletnega potovanja okoli sveta

Na potovanje se je odpravila 24. novembra 1919. Najprej je nameravala na Japonsko, a zaradi neugodnih ladijskih povezav je sklenila, da bo na Japonsko prišla prek Južne Amerike oz. prek Havajev. Njeno potovanje je potekalo takole: Genova – Peru – Panama – San Francisco – Havaji – Japonska – Koreja – Kitajska – Filipini – Avstralija – Nova Zelandija – Fidži – Nova Kaledonija – Novi Hebridi – Salomonovo otočje – Nova Gvineja – Indonezija – Singapur – Tajska – Burma – Indija – Eritreja – Benetke. Potovala je sama, na poti se je preživljala s poučevanjem in prevajanjem ter pisala članke in reportaže za več kot dvajset časopisov v Avstriji, Nemčiji in Jugoslaviji. Na potovanju je vestno beležila vtise o krajih in ljudeh ter zbirala večje ali manjše predmete, ki so postali del njene etnološke zbirke, in pisala zgodbe, novele, povesti in romane.

Takoj po vrnitvi se je lotila urejanja svojih zapiskov in v letih 1929 in 1930 v nemščini in pri nemški založbi izdala dvodelni potopis o svojem potovanju okoli sveta: Samotno potovanje in Urok Južnega morja. Potopisa sta postala bestselerja in so ju večkrat ponatisnili. Karlinovo so po izidu potopisa vabili na predavanja po Evropi, nad njo so bile še posebej navdušene ženske bralke in feministično naravnane izobraženke. 

vir: https://www.kamra.si/novice/item/28-december-1927-alma-m-karlin-se-je-vrnila-z-osemletnega-potovanja-okoli-sveta.html

28. december

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
28. december 1789 – v Ljubljani prvič uprizorjena Linhartova Županova Micka

Županova Micka, ki jo je Anton Tomaž Linhart napisal leta 1789, velja za prvo komedijo v slovenskem jeziku in prvo slovensko dramsko besedilo. Ima dve dejanji. V prvem dejanju je enajst nastopov, v drugem pa sedem. Uprizorjena je bila 28. decembra 1789 v Deželnem (Stanovskem) gledališču v Ljubljani. 

vir

vir: https://www.kamra.si/novice/item/28-december-1789-v-ljubljani-prvic-uprizorjena-linhartova-zupanova-micka.html

17. december

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
17. decembra 1927 se je v Mariboru rodila Marlenka Stupica, slovenska slikarka in ilustratorka. 

Marlenka Stupica je slikarstvo študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču in Gojmirju Antonu Kosu. Diplomirala je leta 1950 in se posvetila ilustratorstvu. Sodelovala je z Mladinsko knjigo ter z revijama Ciciban in Cicido.

Poročena je bila s slikarjem Gabrijelom Stupico, s katerim sta imela hčerko, ilustratorko Marijo Lucijo. Ilustratorka je tudi vnukinja Hana.

Nagrade:

Župančičeva nagrada 2019 – za življenjsko delo
Prešernova nagrada 2013 – za življenjsko delo
Levstikova nagrada 1999 – za življenjsko delo
Častna lista IBBY 1994
Nagrada Prešernovega sklada 1972 – za dosežke na področju mladinske ilustracije
Zlata plaketa Bienala ilustracij v Bratislavi 1969, 1971, 1977
Zlato pero Beograda 1966, 1973
Levstikova nagrada 1950, 1952, 1954, 1958, 1960, 1970

vir: https://www.kamra.si/novice/item/17-decembra-1927-se-je-v-mariboru-rodila-marlenka-stupica-slovenska-slikarka-in-ilustratorka.html

14. december

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
14. decembra 1914 se je v Ljubljani rodil Frane Milčinski – Ježek, satirik, mladinski pisatelj, igralec, režiser, humorist in komik, pesnik in šansonjer. Umrl je 27. februarja 1988.

Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih umetnikov 20. stoletja. V njegov spomin RTV Slovenija vsako leto podeljuje Ježkove nagrade. Njegov psevdonim izhaja iz zabavljaškega tandema Ježek in Joužek, v katerem je nastopal na začetku svoje kariere.

Frane Milčinski – Ježek se je rodil v Ljubljani kot tretji otrok v družini uglednega pisatelja in sodnika Frana Milčinskega in matere Marije Milčinske. Že zgodaj je prišel v stik z gledališčem, sodeloval tudi z radiem in leta 1940 dobil angažma igralca v Ljubljanski Drami. Ježek je nastopal v marsikateri očetovi zgodbi. Oba, oče in sin, sta nastopala na Radiu Ljubljana. Ježek se je po radiu prvič oglasil že leta 1936. Neuspešno je študiral na pravni fakulteti in na slavistiki, vendar je raje nastopal z zagrebškim teatrom Grabancijaši, s Totim teatrom in Šentjakobskim gledališčem. V času okupacije (1941) so ga Italijani aretirali zaradi izjave, da v drugi svetovni vojni ne bodo zmagali niti Nemci niti Italijani. Po enoletni odsluženi kazni je deloval v Drami in Operi in objavljal pesmi. Na dan osvoboditve, 9. maja, je pričel delati na radiu, leta 1947 pa postal urednik Pavlihe. Leta 1952 je napisal Zvezdico Zaspanko (ilustrirano kot pravljico za večje ali manjše otroke – tudi v angleščini), prvo slovensko radijsko igro za otroke, scenarij za mladinski film Kekec, pesmi za film Ne čakaj na maj in odigral vlogi v omenjenih filmih. V naslednjih letih je napisal več radijskih iger: Strme stopnice, Dobri stari pianino (po njej posnet tudi film) in začel sodelovati s televizijo pri snemanju skečev ter zabavnih oddaj (Misijon dobre volje, Viktor, luč!, Televizija v šoli in Novoletne oddaje). Leta 1972 je posnel svoje pesmi. 

Preberi več 14. december

15. december

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. decembra 1902 je bil odprt odsek železniške proge Porečanke / Parenzane med Bujami in Porečem.

Porečanka je z obratovanjem pričela 1. aprila 1902, ko so odprli odsek med Trstom in Bujami. Zanimivo je, da so mnogi takratni prebivalci to novico dejansko vzeli kot prvoaprilsko šalo, saj zaradi desetletja in pol priprav, počasne gradnje in ostalega dejansko niso verjeli, da bo do odprtja sploh prišlo. Mnogi so na ta slavnostni dan ostali doma, tudi posnetkov prvega slavnostnega vlaka na progi ni, z izjemo amaterskih.

vir: https://www.kamra.si/novice/item/15-decembra-1902-je-bil-odprt-odsek-zelezniske-proge-porecanke-parenzane-med-bujami-in-porecem.html