Svetovni dan zdravja poteka vsako leto 7. aprila in zaznamuje obletnico ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije leta 1948. Leta 1948 so se države sveta združile in ustanovile SZO, da bi spodbujale zdravje, ohranjale svet varen in ščitile ranljive – na način, da bi lahko vsi in povsod dosegli najvišjo raven zdravja in dobrega počutja za zadovoljno življenje v mirnem, uspešnem in trajnostnem svetu.
V bližnjem zdravstvenem domu preverite, kakšne dejavnosti so pripravili za današnji dan.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je današnji dan, 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena razglasila za svetovni dan knjig za otroke na mednarodnem kongresu v Ljubljani leta 1966. Vse odtlej pripravi plakat in poslanico ob tem prazniku druga nacionalna zveza, poslanico, v kateri izbrani knjižni ustvarjalec napiše nagovor otrokom, v katerem jim sporoča, zakaj so otroške knjige najboljša stvar na svetu.
“Osebe z avtizmom si svojih pravic ne znajo zagotoviti same, zato potrebujejo podporo skupnosti.”
2. april Generalna skupščina OZN razglaša za – SVETOVNI DAN ZAVEDANJA O AVTIZMU.
Avtizem ni bolezen in ni duševna bolezen. Je kompleksna nevrološka razvojna motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Spekter avtizma je zelo širok. Oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano, samoumevno. Otroci ne prerastejo avtizma, ampak postanejo odrasli z avtizmom. S pravočasnimi, rednimi in ustreznimi obravnavami lahko vplivamo, da se težave v času otrokovega razvoja zmanjšajo.
Vsi razmišljamo o tem, kako bo življenje po epidemiji. Ne vemo, želimo pa si, da bi nam preizkušnja, v kateri smo se našli, pomagala, da kot skupnost in kot posamezniki spremenimo vrednote.
Zato je letošnja pobuda Zveze za avtizem za osnovne šole, v sprejemanju drugačnosti in da se tudi v osnovnih šolah obeleži 2. april, svetovni dan zavedanja o avtizmu.
Poznate knjigo, Moj prijatelj Oli? Zgodba spodbuja vrstnike k sprejemanju otrok z avtizmom.
V tem letu po vsej Evropi poteka kampanja »Not invisible«, s katero mednarodna organizacija Autism Europe opozarja na nujnost ukrepov za boj proti razširjeni diskriminaciji, s katero se soočajo ljudje z avtizmom na vseh področjih življenja. Autism Europe ocenjuje, da je v Evropi 7 milijonov ljudi z avtizmom in opozarja, da se ljudje z avtizmom še vedno soočajo z ovirami pri vključevanju v vse sektorje družbe. Na primer, raziskave kažejo, da je le 20 % oseb z avtizmom zaposlenih za polni delovni čas (vir: https://www.autismeurope.org/blog/2024/03/27/press-release-autism-europe-to-launch-not-invisible-campaign/).
Vir: 2. april – svetovni dan zavedanja o avtizmu. Objavljeno na spletni strani https://www.zveza-avtizem.eu/2024/04/01/2-april-svetovni-dan-zavedanja-o-avtizmu-2/
Gozdovi dajejo dom več kot 80 odstotkom kopenskih vrst živali in rastlin, v njih najdemo 60.000 različnih drevesnih vrst. Gozd pa niso le drevesa! Proizvajajo kisik, ki ga dihamo vsa živa bitja, zato jim rečemo tudi pljuča našega planeta. Pomembno vplivajo na naše dobro počutje in so prostor za raziskovanje, igro ter pustolovščine.
Spremenjeno podnebje vpliva na naše gozdove. Poskrbeti moramo, da bodo v dobri formi – zdravi in močni, da se bodo lahko prilagodili podnebnim spremembam in zagotavljali vse svoje junaške vloge. Varujmo jih, da ostanejo varno zatočišče za vse gozdne prijatelje in ohranijo svojo čarobnost. Zanje moramo skrbeti vsi – gozdarji, lastniki gozdov in seveda mi, obiskovalci.
Ali veš?
Vir: Presenetljivi gozdovi. V Moj planet. Objavljeno na spletnem mestu https://www.mladinska-knjiga.si/dobrezgodbe/prosti-cas/presenetljivi-gozdovi, dne 21. 3. 2024
Mednarodni dan učiteljev obeležujemo 5. oktobra. Odločitev o tem dnevu je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi zato, ker je bil na ta dan leta 1966 na medvladni konferenci v organizaciji UNESCO in Mednarodne organizacije dela (ILO) sprejet dokument Priporočila o položaju učiteljev, ki je veljaven še danes. Priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga le-ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi. Opredeljujejo tudi odgovornost vlad, ki naj učiteljem in njihovim organizacijam omogočijo sodelovanje pri odločanju o zanje pomembnih vprašanjih. Od takrat imajo na več šolah poseben program za 5. oktober.
Od leta 1993 pa ga obeležujemo po celem svetu in je priložnost, da razmislimo o pomenu vseh, ki opravljajo ta plemenit poklic.
V Sloveniji praznik učiteljev obeležimo s tradicionalno podelitvijo državnih nagrad najboljšim v izobraževanju na področju šolstva, ki se podeljujejo od leta 1966.
Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
4. oktobra že tradicionalno obeležujemo svetovni dan varstva živali, ki je prvič potekal leta 1931 v Firencah v Italiji na ekološkem kongresu. Z namenom opozoriti na zaskrbljujoči položaj ogroženih živalskih vrst. 4. oktober so izbrali, ker na ta dan goduje sveti Frančišek Asiški, ki je zagovarjal odgovoren in ljubeč odnos do živali in okolja.
Vir: https://www.ekodezela.si/vsebina/svetovni-dnevi/4-oktober-svetovni-dan-zivali/
vir: 4. oktober – svetovni dan varstva živali. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/4-oktober-svetovni-dan-varstva-zivali/, dne 3. 10. 2022
Dan slovenskega športa je državni praznik, ki se v Republiki Sloveniji praznuje 23. septembra. Praznik, ki je bil uveden leta 2020 na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije, vendar ni dela prost dan.
Datum je izbran kot obletnica 23. septembra 2000, ko je ob zmagi veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika ter strelca Rajmonda Debevca na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju prvič zaigrala slovenska himna Zdravljica.
23. september velja tudi kot prvi dan Evropskega tedna športa. Slovenija je tovrstni praznik uvedla kot osma na svetu; pred njo so to storile že Indija, Iran, Malezija, Katar, Turčija, Tajska in Japonska.
Vir: Dan slovenskega športa. Objavljeno na spletni strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_slovenskega_%C5%A1porta, dne 22. 9. 2022
Mednarodni muzejski dan
Že od leta 1977 je 18. maj mednarodni dan muzejev, katerega namen je povečati prepoznavnost muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.
Mednarodni dan muzejev 2023 bo osredotočen na trajnostni razvoj muzejev in družbeno dobrobit v muzejih s temo MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA DOBROBIT
POSEBNI PROGRAMI V MUZEJIH, DAN ODPRTIH VRAT
Muzeji širom Slovenije bodo praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ali z dnevom odprtih vrat. Programe posameznih muzejev lahko najdemo na spletnih straneh muzejev ali na njihovih družbenih omrežjih.
RAZSTAVA URBANIH PLAKATOV ‘MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE’
ICOM Slovenija pripravlja razstavo urbanih plakatov z naslovom ‘Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje’. Plakati bodo v času med 16. in 29. postavljeni na ljubljanskih ulicah, z njimi opozarjamo na družbeno in okoljsko problematiko.
Umrl je Žiga Zois …
Na današnji dan leta 1819 je v Ljubljani umrl Žiga Zois, baron Edelsteinski, slovenski podjetnik, mecen in mineralog.
Rodil se je 23. novembra 1747 v Trstu. Oče je bil Italijanski trgovec, ki se je preselil iz Italije v Ljubljano, mati pa je bila iz znane slovenske železarske družine. Žiga se je najprej šolal zasebno, nato je študiral v Italiji.
Veliko je potoval in sklepal nova poznanstva. Že v mladosti pa so se pri njem pojavili prvi znaki bolezni, ki je zaznamovala vse njegovo nadaljnje življenje. Po vrnitvi v domovino se je samostojno izobraževal, posebej na področju naravoslovja. Zbral je obsežno knjižnico.
Bil je tudi začetnik industrijske revolucije pri nas. V fužinarstvo je vpeljal številne novosti.
Navduševali so ga tudi minerali. Svojim delavcem v fužinah je naročal, naj zanj zbirajo zanimive kamne, nekatere primerke pa je dobival tudi iz tujine. Po njem je poimenovan najbolj barvit mineral zoisit. Pet tisoč primerkov obsegajoče mednarodno znane mineraloške zbirke je tako kot svojo knjižnico z okoli štiri tisoč enotami namenil slovenski javnosti.
Zois je bil vsestranski človek. Z Valentinom Vodnikom in Antonom Tomažem Linhartom so ustanovili Zoisov krožek, s katerim so vzpodbudili razvoj slovenske književnost. Zois je bil njihov mecen, materialno jih je podpiral, spodbujal in usmerjal. Zato je bil osrednja oseba slovenskega razsvetljenstva.
Pri 32 letih ga je prvič napadel protin, revmatična bolezen, zaradi katere je od leta 1789 počasi hromel, tako da po letu 1797 ni več zapustil stanovanja. Po njem se je vozil s premičnim stolom, podobnim današnjim invalidskim vozičkom, ki ga je skonstruiral sam.
vir: Umrl je Žiga Zois. Objavljeno na spletni strani https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/na-danasnji-dan/umrl-je-ziga-zois/295427, dne 10. 10. 2022
Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
8./9. junija 1508 se je rodil Primož Trubar, protestantski duhovnik in prevajalec. Umrl je 28. junija 1586.
Primož Trubar se je rodil julija v letu 1508 ali 1509 na Rašici pri Velikih Laščah oziroma v neposredni bližini vasi. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še niso poznali; uporabljali pa so tudi staro koledarsko štetje. Ni bil rojen na lokaciji mlina, kjer je danes muzej, ampak v nekdanjem Šklopovem mlinu, ki je stal vsaj 400 m vstran, više ob istem potoku. Ostanke tega so lastniki v zadnjih letih podrli. Po očetu se je pisal Malnar (mlinar), Truber oziroma izvorno Trobar pa se je pisala njegova mati. Primož je ta priimek prevzel najpozneje leta 1526. Od leta 1528 naprej se je v pismih dosledno podpisoval Truber in ne Trubar.
Dan Primoža Trubarja je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 8. junija, vendar pa ni dela prost dan. Namenjen je obeležitvi osrednje osebnosti slovenskega protestantizma v 16. stoletju in hkrati najpomembnejše osebnosti v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda Primoža Trubarja, ki naj bi se po določenih virih rodil 8. junija 1508. Sprejet je bil leta 2010 na posredno pobudo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.
vir: https://www.kamra.si/novice/8-9-junija-1508-se-je-rodil-primoz-trubar-protestantski-duhovnik-in-prevajalec-2/
