Iz domoznanske Kamre na današnji dan … 4. februarja 1797 se je v Železnikih rodil Blaž Crobath, slovenski politik, pravnik in mecen. Umrl je 13. julija 1848 v Ljubljani.
Gimnazijo in licej je obiskoval v Ljubljani. Na Dunaju je zaključil študij prava. Leta 1824 je v Ljubljani dobil mesto odvetniškega pripravnika. Leta 1833 je dobil samostojno advokaturo. Pri njem sta delala Matija Kastelic in France Prešeren, s katerima je tudi prijateljeval. V ta krog so spadali tudi Matija Čop, Andrej Smole, Ivan Jurij Toman, Emil Korytko. Korytko je leta 1837 nekaj časa pri njem celo stanoval in obedoval. Crobathov »ljubljanski salon« je bil zbirališče slovensko in slovansko prepričanih izobražencev in kulturnih delavcev.
Iz domoznanske Kamre na današnji dan … 24. januarja 1784 je na gradu Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem umrl Peter Pavel Glavar, duhovnik, gospodarstvenik in mecen. Rodil se je 2. maja 1721 v Ljubljani.
Peter Pavel Glavar je bil rojen kot nezakonski sin komendatorja barona Petra Jakoba Testaferrate z Malte. Njegov oče je leta 1698 dobil v užitek komendo pri sv. Petru na Kranjskem, kjer je spoznal lepo domačinko in rodil se je zelo bister fant. Fant se je odločil da bo postal duhovnik. Najprej je živel pri družini Basaj v Vopovljah kot rejenec, nato pa je odšel v jezuitsko šolo v Ljubljani in jo z odliko končal, nadaljeval je študij v Gradcu, kjer je dosegel naslov magistra bogoslovja in modroslovja. Papeža je moral prositi za odvezo od nezakonskega rojstva, katero je dobil po posredovanju Testaferrata leta 1743. Leto dni kasneje ga je senjski škof Benzoni na Reki posvetil v duhovnika.
Takoj se je vrnil v Komendo, kjer je bil najprej oskrbnik, nato pa zakupnik malteškega viteškega posestva. Najprej je spravil v red knjige in posestvo, nato pa se je z vsemi talenti, prizadevnostjo in jasnim ciljem vrgel v študij, pisanje in duhovno oskrbo župljanov. Leta 1751 je postal župnik v Komendi. Leta 1752 je dal sezidati beneficiatsko hišo in vanjo namestil svojo bogato knjižnico v kateri je imel približno 2000 knjig z najrazličnejših področij znanosti in umetnosti. Tedaj je tudi zaprosil slikarja Franca Jelovška da za novo baročno cerkev, katero je dal zgraditi baron Peter Jakob Tastaferrata v letih 1726 do 1729, zasnuje in izdela glavni oltar in prižnico, kar je slikar tudi storil. Leta 1760 je v Komendi ustanovil zasebno šolo z internatom, da bi nadarjenim revnim učencem omogočil nadaljnje šolanje v mestnih šolah. Na tej šoli je poučeval glasbo Jakob Zupan, skladatelj prve slovenske opere- Belin. Od leta 1752 je župljane poučeval tudi na domovih, najbolj krščanski nauk o napredku učencev pa je pisal zapiske, poleg je zapisoval razne zanimive podatke in pripombe o dogajanjih v tistem času v Komendi. Tako je nastal zelo dragocen Glavarjev Status animarum (družinska knjiga) za obdobje od 1754 do 1766. Od leta 1762 do 1766 je dal v Tunjicah postaviti poznobaročno cerkev sv. Ane. Leta 1766 Malteški viteški red ni več podaljšal zakupne pogodbe za Komendo, zato se je moral preseliti na graščino Lanšprež pri Trebnjem, katero je kupil od grofa Alojza Auersperga.
Iz domoznanske Kamre na današnji dan … 10. januar 1821 – z ljubljanskim kongresom se začne tretji kongres svete alianse
Razočarani, ker v Opavi niso bili sklepčni, so sklenili kongres preseliti v Ljubljano, kjer so zborovali od 10. januarja do 22. maja.
Zbrali so se predstavniki desetih evropskih držav (Avstrije, Rusije, Prusije, Francije, Anglije, obeh Sicilij, Cerkvene države, Piemonta, Toskane in Modene), od monarhov pa car Aleksander I., cesar Franc I., kralj Neaplja in obeh Sicilij Ferdinand IV. Burbonski, zaradi katerega so se kongresniki sploh zbrali. V Ljubljani ni bilo tretjega ustanovitelja Svete alianse pruskega kralja Friderika Viljema III., zastopala sta ga kancler Hardenberg in diplomat Bernstorff.
Kongres Svete alianse leta 1821 je bil za Ljubljano res velik dogodek. Tudi zgodovinska stroka se strinja, da je bil to največji diplomatski dogodek v zgodovini in na tleh današnje slovenske prestolnice. Nenadoma je provincionalno mesto avstrijskega cesarstva postalo središče Evrope, kjer so najmočnejši evropski monarhi in najuglednejši politiki in diplomati reševali meddržavni politični red, ki so ga znova vzpostavili po zatrti francoski revoluciji in premaganem Napoleonu na dunajskem kongresu in z ustanovitvijo Svete alianse v Parizu. Že v moravski Opavi in nato v Ljubljani so se zbrali zaradi upora v neapeljskem kraljestvu. Vsi ti dogodki so med seboj tesno povezani, zato smo v našem prispevku najprej na hitro pogledali v predzgodovino. Osrednja tema našega zanimanja je seveda ljubljanski kongres, tako njegova diplomatska in politična vsebina kot nič manj pomemben zunanji blišč dogodka. Na koncu smo se tudi vprašali, kaj spomina vrednega o kongresu je ostalo do današnjih dni. Izpostavili smo Kongresni trg, Paviljon dveh cesarjev, Cesto dveh cesarjev in zgodbo o gostilni Pri ruskem carju.
vir: 10. januar 1821 – z ljubljanskim kongresom se začne tretji kongres svete alianse. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/10-januar-1821-z-ljubljanskim-kongresom-se-zacne-tretji-kongres-svete-alianse/
Mednarodni dan učiteljev obeležujemo 5. oktobra. Odločitev o tem dnevu je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi zato, ker je bil na ta dan leta 1966 na medvladni konferenci v organizaciji UNESCO in Mednarodne organizacije dela (ILO) sprejet dokument Priporočila o položaju učiteljev, ki je veljaven še danes. Priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga le-ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi. Opredeljujejo tudi odgovornost vlad, ki naj učiteljem in njihovim organizacijam omogočijo sodelovanje pri odločanju o zanje pomembnih vprašanjih. Od takrat imajo na več šolah poseben program za 5. oktober.
Od leta 1993 pa ga obeležujemo po celem svetu in je priložnost, da razmislimo o pomenu vseh, ki opravljajo ta plemenit poklic.
V Sloveniji praznik učiteljev obeležimo s tradicionalno podelitvijo državnih nagrad najboljšim v izobraževanju na področju šolstva, ki se podeljujejo od leta 1966.
4. oktobra že tradicionalno obeležujemo svetovni dan varstva živali, ki je prvič potekal leta 1931 v Firencah v Italiji na ekološkem kongresu. Z namenom opozoriti na zaskrbljujoči položaj ogroženih živalskih vrst. 4. oktober so izbrali, ker na ta dan goduje sveti Frančišek Asiški, ki je zagovarjal odgovoren in ljubeč odnos do živali in okolja.
vir: 4. oktober – svetovni dan varstva živali. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/4-oktober-svetovni-dan-varstva-zivali/, dne 3. 10. 2022
Dan slovenskega športa je državni praznik, ki se v Republiki Sloveniji praznuje 23. septembra. Praznik, ki je bil uveden leta 2020 na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije, vendar ni dela prost dan.
Datum je izbran kot obletnica 23. septembra 2000, ko je ob zmagi veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika ter strelca Rajmonda Debevca na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju prvič zaigrala slovenska himna Zdravljica.
23. september velja tudi kot prvi dan Evropskega tedna športa. Slovenija je tovrstni praznik uvedla kot osma na svetu; pred njo so to storile že Indija, Iran, Malezija, Katar, Turčija, Tajska in Japonska.
Vir: Dan slovenskega športa. Objavljeno na spletni strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_slovenskega_%C5%A1porta, dne 22. 9. 2022
Že od leta 1977 je 18. maj mednarodni dan muzejev, katerega namen je povečati prepoznavnost muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.
Mednarodni dan muzejev 2023 bo osredotočen na trajnostni razvoj muzejev in družbeno dobrobit v muzejih s temoMUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA DOBROBIT
POSEBNI PROGRAMI V MUZEJIH, DAN ODPRTIH VRAT
Muzeji širom Slovenije bodo praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ali z dnevom odprtih vrat. Programe posameznih muzejev lahko najdemo na spletnih straneh muzejev ali na njihovih družbenih omrežjih.
RAZSTAVA URBANIH PLAKATOV ‘MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE’
Zois je bil zadnja leta življenja skoraj popolnoma hrom. Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije
Na današnji dan leta 1819 je v Ljubljani umrl Žiga Zois, baron Edelsteinski, slovenski podjetnik, mecen in mineralog.
Rodil se je 23. novembra 1747 v Trstu. Oče je bil Italijanski trgovec, ki se je preselil iz Italije v Ljubljano, mati pa je bila iz znane slovenske železarske družine. Žiga se je najprej šolal zasebno, nato je študiral v Italiji.
Veliko je potoval in sklepal nova poznanstva. Že v mladosti pa so se pri njem pojavili prvi znaki bolezni, ki je zaznamovala vse njegovo nadaljnje življenje. Po vrnitvi v domovino se je samostojno izobraževal, posebej na področju naravoslovja. Zbral je obsežno knjižnico.
Bil je tudi začetnik industrijske revolucije pri nas. V fužinarstvo je vpeljal številne novosti.
Navduševali so ga tudi minerali. Svojim delavcem v fužinah je naročal, naj zanj zbirajo zanimive kamne, nekatere primerke pa je dobival tudi iz tujine. Po njem je poimenovan najbolj barvit mineral zoisit. Pet tisoč primerkov obsegajoče mednarodno znane mineraloške zbirke je tako kot svojo knjižnico z okoli štiri tisoč enotami namenil slovenski javnosti.
Zois je bil vsestranski človek. Z Valentinom Vodnikom in Antonom Tomažem Linhartom so ustanovili Zoisov krožek, s katerim so vzpodbudili razvoj slovenske književnost. Zois je bil njihov mecen, materialno jih je podpiral, spodbujal in usmerjal. Zato je bil osrednja oseba slovenskega razsvetljenstva.
Pri 32 letih ga je prvič napadel protin, revmatična bolezen, zaradi katere je od leta 1789 počasi hromel, tako da po letu 1797 ni več zapustil stanovanja.Po njem se je vozil s premičnim stolom, podobnim današnjim invalidskim vozičkom, ki ga je skonstruiral sam.
vir: Umrl je Žiga Zois. Objavljeno na spletni strani https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/na-danasnji-dan/umrl-je-ziga-zois/295427, dne 10. 10. 2022
Iz domoznanske Kamre na današnji dan … 8./9. junija 1508 se je rodil Primož Trubar, protestantski duhovnik in prevajalec. Umrl je 28. junija 1586.
Primož Trubar se je rodil julija v letu 1508 ali 1509 na Rašici pri Velikih Laščah oziroma v neposredni bližini vasi. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še niso poznali; uporabljali pa so tudi staro koledarsko štetje. Ni bil rojen na lokaciji mlina, kjer je danes muzej, ampak v nekdanjem Šklopovem mlinu, ki je stal vsaj 400 m vstran, više ob istem potoku. Ostanke tega so lastniki v zadnjih letih podrli. Po očetu se je pisal Malnar (mlinar), Truber oziroma izvorno Trobar pa se je pisala njegova mati. Primož je ta priimek prevzel najpozneje leta 1526. Od leta 1528 naprej se je v pismih dosledno podpisoval Truber in ne Trubar.
Dan Primoža Trubarja je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 8. junija, vendar pa ni dela prost dan. Namenjen je obeležitvi osrednje osebnosti slovenskega protestantizma v 16. stoletju in hkrati najpomembnejše osebnosti v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda Primoža Trubarja, ki naj bi se po določenih virih rodil 8. junija 1508. Sprejet je bil leta 2010 na posredno pobudo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.
