Zbirka Sinji galeb praznuje 70 let!

V najstarejši zbirki za mladino pri nas je doslej izšlo že več kot 350 knjig, med njimi Mali princ, Pika Nogavička, Tajno društvo PGC, Butalci in Bratovščina Sinjega galeba, po kateri je zbirka dobila ime. Ustanovitelj zbirke in njen prvi urednik je bil pesnik Ivan Minatti, ki je v zbirko že od vsega začetka uvrščal priljubljene in kakovostne knjige tujih avtorjev in avtoric, k pisanju pa spodbujal domače pisatelje in pisateljice. 

Dejstva in zanimivosti o zbirki Sinji galeb si lahko preberete v nadaljevanju prispevka.

Leta 1945 je nastala založba Mladinska knjiga in se ob nastanku zavezala, da bo izdajala kakovostne knjige za otroke in mladino. Leta 1952 je ustanovila knjižno zbirko Sinji galeb, namenjeno mladim bralcem od 10. leta naprej.

Zbirka Sinji galeb je najstarejša knjižna zbirka za mladino pri nas. V njej je doslej izšlo več kot 350 knjig.

Prva knjiga, ki je izšla v zbirki, je bila Mladost v džungli indijskega pisatelja Dhana Gopala Mukerdjija, druga pa ponatis priljubljene Bratovščine Sinjega galeba Toneta Seliškarja, po kateri je zbirka dobila ime.

Ustanovitelj zbirke in njen prvi urednik je bil pesnik Ivan Minatti. Po mnenju strokovnjakov za mladinsko književnost je postavil pomembne temelje in opredelil kriterije zbirke. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je zbirko v urejanje sprejel Marko Uršič, sledil mu je Vasja Cerar, kratek čas jo je urejal tudi Boštjan Gorenc, zdaj je zadnjo odgovorna Alenka Veler.

Ivan Minatti je v zbirko Sinji galeb od vsega začetka uvrščal priljubljene in kakovostne knjige tujih avtorjev in avtoric, k pisanju pa spodbujal domače pisatelje in pisateljice. O zbirki je ob njeni 50. obletnici dr. Marjana Kobe napisala: »Danes je pogled na knjižno zbirko Sinji galeb kot celoto mogoče strniti v dve pomenljivi ugotovitvi: prva je ta, da je v polstoletni dobi v tej zbirki prvič izšel dobršen del izvirnih slovenskih proznih besedil, ki so danes kanonski teksti; in, drugič, da je zbirka v petdesetih letih izhajanja s prevodno literaturo pokrila tako rekoč vse evropske dežele, širno Rusijo, ZDA, Kanado, reprezentativni zgledi zastopajo Azijo, Južno Ameriko, Afriko in Avstralijo.«

Danes zbirka nadaljuje z objavljanjem novih slovenskih avtorjev in avtoric ter z objavljanjem novosti že uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev in pisateljic. Prav tako nadaljuje s posredovanjem svetovnih mladinskih uspešnic in z mednarodnimi nagradami ovenčanih tujih del.

Za zbirko so ustvarjali številni izjemni likovni umetniki in umetnice, od pionirjev Jožeta Ciuhe, Iveta Šubica, Štefana Planinca, Boža Kosa, Milana Bizovičarja, Marijana Amaliettija, Bineta Roglja, Marlenke Stupica do sodobnih ustvarjalcev kot so Zvonko Čoh, Matjaž Schmidt, Jelka Godec Schmidt, Marjan Manček ter Damijan Stepančič, Tanja Komadina, Jure Engelsberger in denimo Tereza Prepadnik, ki se na področju ilustracije šele uveljavlja.

V dolgih letih obstoja zbirke so svoje delo prispevali tudi številni prevajalci in prevajalke.

Marsikdo od avtorjev in avtoric je svojo profesionalno pot začel prav ob zbirki Sinji galeb.

Sinji galeb je široko odprt v žanrsko-oblikovnem in motivno-tematskem pogledu. V zbirko so uvrščene knjige, ki so namenjene prednajstnikom in najstnikom, v njej so v glavnem objavljena dela, v katerih so glavni junaki večinoma najstniki.

V zbirki Sinji galeb najdemo žanrsko raznolika dela – pustolovske in fantastične pripovedi, kriminalke, detektivke, v začetku so v zbirki izhajale številne živalske zgodbe, pa tudi znanstvenofantastične pripovedi, spominska proza, biografske pripovedi, mladinski potopisi in zgodovinski romani. Večine knjig v zbirki pa vendarle ne moremo umestiti v noben poseben predalček – te so preplet različnih žanrov.

Zbirka Sinji galeb je ime dobila po knjigi Bratovščina Sinjega galeba. Ta povest je najprej izhajala v nadaljevanjih v mladinski reviji Naš rod v letniku 1935/36, v knjižni obliki pa je prvič izšla pri založbi Mladinska matica leta 1936. Avtor sam je zgodbo za drugo izdajo leta 1948 precej popravil in jo prilagodil družbenim okoliščinam po 2. svetovni vojni. Iz besedila je v duhu časa odstranil skorajda vse, kar je bilo povezano s krščanstvom, na nekaterih mestih pa dodal nekaj besedila, ki je v skladu s tistim časom poudarjalo moč skupnega dela, kolektiva in kazalo na izkoriščanje delavskega razreda. Popravljena verzija je doživela kar 22 ponatisov in različnih izdaj. Leta 2011 smo spet dobili novo različico knjige. V zbirki Sinji galeb je ponovno izšel ponatis predvojne izdaje Bratovščine Sinjega galeba, a tokrat nekoliko jezikovno posodobljen – odpravljene so nekatere pravopisne zastarelosti, nekaj pa je tudi drobnih vsebinskih popravkov. Nova, posodobljena različica prvotne izdaje je opremljena tudi z novimi ilustracijami.

Roman Bratovščina Sinjega galeba je ena najbolj priljubljenih mladinskih knjig pri nas, izšla je že v več kot 160.000 izvodih, prevedena pa je v srbski, hrvaški in italijanski jezik. Tudi v srbščini in hrvaščini je knjiga doživela več ponatisov – srbska izdaja je še vedno na voljo. K priljubljenosti knjige je zelo pripomogel celovečerni film v srbohrvaščini iz leta 1953, še bolj pa nadaljevanka iz leta 1970 v slovenščini. Knjiga je bila prirejena tudi za odrske deske, po njej je pred kratkim nastala pripovedovalska predstava.

Ena najbolj priljubljenih prevedenih knjig pri nas, ki je najprej izšla v zbirki Sinji galeb, je Mali princ francoskega pisatelja in pilota Antoinea de Saint-Exupéryja. V slovenščini smo prevod dobili leta 1964, v zbirki je izšel kot njena stota knjiga. Prevedel jo je Ivan Minatti. Zanimivo dejstvo je, da je moral Ivan Minatti kolege na založbi kar nekaj časa prepričevati, da bi jo izdali, a čas je pokazal, da je imel prav, ko je trdil, da je to pomembno delo – doslej je bilo v slovenščini natisnjenih več kot 160.000 izvodov knjige v njegovem, tudi danes izjemno priljubljenem prevodu. Ker so pravice za besedilo Malega princa pred kratkim postale na voljo vsem, se je pojavilo cel kup novih izdaj in prevodov, zagotovo pa velja Minattijev za najbolj kakovostnega in pomembnega, izdaja z avtorjevimi ilustracijami pa najbolj verodostojna.

Mali princ je največkrat prevedena otroška knjiga na svetu in to kar v 300 jezikov. Doslej je bilo po vsem svetu prodanih že več kot 140 milijonov izvodov te knjige! Tudi po Malem princu je nastalo več animiranih filmov in televizijskih serij, gledaliških predstav, lutkovnih iger, muzikalov, po tej knjigi je nastala celo opera in številne različice računalniških iger. Zgodba je k ustvarjanju navdihnila tudi ustvarjalce stripov, da so jo prenesli v svoj medij.

Tudi po mnogih drugih knjigah iz zbirke Sinji galeb so nastali filmi, televizijske nadaljevanke, animirani filmi in predstave, roman Zeleno kolo Haife Al Mansour pa je nastal celo po filmu.