Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Andreja Nagode Burger

7. september

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …

7. septembra 1818 se je na Planini rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Umrl je 6. avgusta 1871 je na gradu Kalec.

Vir: 7. septembra 1818 se je rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/7-septembra-1818-se-je-rodil-miroslav-vilhar-slovenski-skladatelj-pesnik-dramatik-politik-in-casnikar/

Preberi več 7. september

2. september

France Pibernik, slovenski pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar, * 2. september 1928, Suhadole, † 21. april 2021.

Gimnazijo je obiskoval v Kranju, kjer jo je tudi končal, potem pa se vpisal na študij slavistike v Ljubljani, kjer je leta 1955 diplomiral. Do leta 1958 je poučeval na nižji gimnaziji na Dobrovem v Brdih, po tem letu in do leta 1990 pa na gimnaziji v Kranju, kjer je tudi dočakal upokojitev. Njegov znanstveni opus je izredno obsežen, med drugim je uredil izbrana dela Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja ter biografijo Alojza Rebule. Je avtor biografskega romana o pisatelju Karlu Mauserju. Za svoje zasluge je prejel več priznanj, med drugim Trubarjevo nagrado, bil je tudi častni meščan občine Kranj.

Njegovo književno delo obsega pesniške zbirke, literarno publicistiko, avtorske monografije in uredniško delo.

Preberi več 2. september

1. september

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje, 28. oktobra redni program.

Poskusno oddajati se je začelo s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne sta pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«. Po pogodbi je morala Prosvetna zveza vsak dan oddajati najmanj dve uri in pol, vsaj ena ura pa je morala biti posvečena dobri živi glasbi in ne posnetkom z gramofonskih plošč.

Vir: 1. septembra 1928 je Radio Ljubljana začel poskusno oddajanje. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/1-septembra-1928-je-radio-ljubljana-zacel-poskusno-oddajanje/

31. avgust

z domoznanske Kamre na današnji dan …
31. avgusta 1589 je v Ljubljani umrl  Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Rodil se je okoli 1547 v Krškem

Domneva se, da so se njegovi predniki preselili iz Dalmacije ali preko Dalmacije. Jurij sam se je podpisoval kot Dalmatin, nekateri (tudi Trubar) so njegov priimek zapisovali kot Dalmata. Njegova starša sta bila revna in ga pri šolanju nista mogla finančno podpirati. Do 18. leta se je šolal doma, v Krškem, pri Bohoriču. Bohorič je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu. Od leta 1565 do leta 1566 je študiral na nižji latinski šoli v Württembergu. Od leta 1566 do leta 1572 je študiral v Tübingenu, kjer je tudi doštudiral filozofijo in protestansko teologijo. V Ljubljano se je vrnil leta 1572. Kot protestantski duhovnik je služboval na Nemškem, Begunjah, Škocjanu in Ljubljani. Oktobra 1580 je bil zaradi tiska Biblije v Gradcu in Celovcu. Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Izšlo je leta 1583 v Wittenbergu[2] na Saškem pod polnim naslovom Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. S prevodom celotnega Svetega pisma je vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Za Slovence je bilo to pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite evropske narode. Prevajanje je potekalo deset let, brez slovarjev in drugih jezikovnih knjig. Dalmatin je sicer poznal hebrejščino in grščino, a je izhajal iz Luthrovega prevoda. Biblijo so protestanti v domovino prevažali skrivaj v sodih, in jo razširjali po Kranjski, Štajerski in Koroški približno dve leti. Duhovniki Katoliške cerkve so smeli uporabljati Dalmatinov prevod s posebnim dovoljenjem, saj katoliškega prevoda Biblije še niso imeli.

Vir: 31. avgusta 1589 je umrl Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/31-avgusta-1589-je-umrl-jurij-dalmatin-slovenski-protestantski-teolog-prevajalec-in-pisec/

20. maj

Danes obeležujemo svetovni dan čebel. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki igrajo pomembno vlogi pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja. Poleg tega je človek udomačil čebele za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov (na primer matični mleček, cvetni prah, čebelji vosek in propolis).

Pomena čebelarjenja se zaradi Petra Pavla Glavarja in naše bogate čebelarske tradicije dobro zavedamo tudi v Komendi.

18. maj

Mednarodni muzejski dan

Že od leta 1977 je 18. maj mednarodni dan muzejev, katerega namen je povečati prepoznavnost muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.

Mednarodni dan muzejev 2023 bo osredotočen na trajnostni razvoj muzejev in družbeno dobrobit v muzejih s temo MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA DOBROBIT

POSEBNI PROGRAMI V MUZEJIH, DAN ODPRTIH VRAT

Muzeji širom Slovenije bodo praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ali z  dnevom odprtih vrat. Programe posameznih muzejev lahko najdemo na spletnih straneh muzejev ali na njihovih družbenih omrežjih.

RAZSTAVA URBANIH PLAKATOV ‘MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE’

ICOM Slovenija pripravlja razstavo urbanih plakatov z naslovom ‘Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje’. Plakati bodo v času med 16. in 29. postavljeni na ljubljanskih ulicah, z njimi opozarjamo na družbeno in okoljsko problematiko.

KNJIŽICA PLAKATOV

18. maj

Že od leta 1977 je 18. maj mednarodni dan muzejev, katerega namen je povečati prepoznavnost muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.

Mednarodni dan muzejev 2023 je osredotočen na trajnostni razvoj muzejev in družbeno dobrobit v muzejih s temo MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA DOBROBIT

POSEBNI PROGRAMI V MUZEJIH, DAN ODPRTIH VRAT

Muzeji širom Slovenije bodo praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ali z  dnevom odprtih vrat. Programe posameznih muzejev lahko najdemo na spletnih straneh muzejev ali na njihovih družbenih omrežjih.

RAZSTAVA URBANIH PLAKATOV ‘MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE’

ICOM Slovenija pripravlja razstavo urbanih plakatov z naslovom ‘Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje’. Plakati bodo v času med 16. in 29. postavljeni na ljubljanskih ulicah, z njimi opozarjamo na družbeno in okoljsko problematiko. Kot spletna brošura bomo te vsebine širili prek naših družbenih omrežij. Urbano razstavo plakatov organiziramo v sodelovanju s TAM-TAM.

KNJIŽICA PLAKATOV

22. marec

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
22. marec – svetovni dan voda

Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo vsako leto 22. marca, je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) leta 1993 razglasila, da bi opozorila svetovno javnost na pomen vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi.

Svetovni dan voda smo v svetovnem merilu s sklepom Generalne skupščine OZN prvič obeležili leta 1993. Razglašen je bil, da bi javnost opozarjal na pomen pitne vode, na ogroženost vodnih virov in nujnost dobrega gospodarjenja z njimi.

Voda je ključna za življenje vseh živih bitij. Je sestavni del vsake celice v našem telesu in osnova vseh bioloških procesov, ki omogočajo življenje. Poleg tega je najpomembnejše hranilo, ki ga moramo vnesti v telo.

Ima izjemno vsestransko vrednost in pozitivno vpliva na blaginjo prebivalstva, nepogrešljiva je v naših domovih, gospodinjstvu, kmetijstvu, industriji in drugih panogah. Skoraj četrtina prebivalcev Slovenije lahko uživa svežo pitno vodo, ki jo črpamo iz podzemlja. To dobrino moramo ohraniti!

VODA – NAŠA NAJDRAGOCENEJŠA DOBRINA

Danes je pitna voda ogrožena zaradi naraščajočega števila prebivalcev, manj premišljenega in neodgovornega upravljanja z vodami, vedno večjih zahtev kmetijstva in industrije ter vplivov podnebnih sprememb.

21. marec

Svetovni dan lutk

Na 18. kongresu Unime leta 2000 v nemškem Magdeburgu so sklenili, da naj lutkarji praznujejo svoj praznik, nakar so določili za svetovni dan lutk in lutkovne umetnosti 21. marec, ki ga lutkarji praznujemo od l. 2003. Slovenski lutkarji vsako leto pripravimo več aktivnosti, med drugim oglede lutkovnih predstav, delavnice in razstave. Tako bo tudi letos.