Mesečni arhiv: januar 2023

27. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
27. januar – svetovni dan spomina na žrtve holokavsta

27. januar, obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz leta 1945, Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta je na svojem zasedanju 1. novembra 2005 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov kot vsakoletni mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega holokavsta.

V Auschwitz in njegovih okoli 50 podružnic je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; okoli milijon in pol ljudi, večinoma Judov, je tu umrlo. V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Ob prihodu Rdeče armade je bilo v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.

“Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere. Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo kot bo obstajal človeški spomin. Samo s pomnenjem bomo izkazali primerno spoštovanje vsem žrtvam. Milijoni nedolžnih židov in ostalih manjšin je bilo umorjenih na nepredstavljivo barbarski način. Nikoli ne smemo pozabiti teh mož, žena in otrok ter njihove agonije.” (Kofi Annan, 27. 1 2006)

vir

vir: 27. januar – svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/27-januar-svetovni-dan-spomina-na-zrtve-holokavsta/

24. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
24. januarja 1784 je na gradu Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem umrl Peter Pavel Glavar,  duhovnik, gospodarstvenik in mecen. Rodil se je 2. maja 1721 v  Ljubljani. 

Peter Pavel Glavar je bil rojen kot nezakonski sin komendatorja barona Petra Jakoba Testaferrate z Malte. Njegov oče je leta 1698 dobil v užitek komendo pri sv. Petru na Kranjskem, kjer je spoznal lepo domačinko in rodil se je zelo bister fant. Fant se je odločil da bo postal duhovnik. Najprej je živel pri družini Basaj v Vopovljah kot rejenec, nato pa je odšel v jezuitsko šolo v Ljubljani in jo z odliko končal, nadaljeval je študij v Gradcu, kjer je dosegel naslov magistra bogoslovja in modroslovja. Papeža je moral prositi za odvezo od nezakonskega rojstva, katero je dobil po posredovanju Testaferrata leta 1743. Leto dni kasneje ga je senjski škof Benzoni na Reki posvetil v duhovnika.

Takoj se je vrnil v Komendo, kjer je bil najprej oskrbnik, nato pa zakupnik malteškega viteškega posestva. Najprej je spravil v red knjige in posestvo, nato pa se je z vsemi talenti, prizadevnostjo in jasnim ciljem vrgel v študij, pisanje in duhovno oskrbo župljanov. Leta 1751 je postal župnik v Komendi. Leta 1752 je dal sezidati beneficiatsko hišo in vanjo namestil svojo bogato knjižnico v kateri je imel približno 2000 knjig z najrazličnejših področij znanosti in umetnosti. Tedaj je tudi zaprosil slikarja Franca Jelovška da za novo baročno cerkev, katero je dal zgraditi baron Peter Jakob Tastaferrata v letih 1726 do 1729, zasnuje in izdela glavni oltar in prižnico, kar je slikar tudi storil. Leta 1760 je v Komendi ustanovil zasebno šolo z internatom, da bi nadarjenim revnim učencem omogočil nadaljnje šolanje v mestnih šolah. Na tej šoli je poučeval glasbo Jakob Zupan, skladatelj prve slovenske opere- Belin. Od leta 1752 je župljane poučeval tudi na domovih, najbolj krščanski nauk o napredku učencev pa je pisal zapiske, poleg je zapisoval razne zanimive podatke in pripombe o dogajanjih v tistem času v Komendi. Tako je nastal zelo dragocen Glavarjev Status animarum (družinska knjiga) za obdobje od 1754 do 1766. Od leta 1762 do 1766 je dal v Tunjicah postaviti poznobaročno cerkev sv. Ane. Leta 1766 Malteški viteški red ni več podaljšal zakupne pogodbe za Komendo, zato se je moral preseliti na graščino Lanšprež pri Trebnjem, katero je kupil od grofa Alojza Auersperga.

Preberi več 24. januar

23. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
23. januarja 1878 se je rodil Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon. Umrl je 11. junija 1949.

Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi.

Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v Vinici in v idilični vasi Dragatuš. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v Ljubljano, kjer je 1895 dokončal gimnazijo.

vir
Preberi več 23. januar

15. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. januarja 1884 se je v Kranjski Gori rodil Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj. Umrl je 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti (Hrvaška). 

Med leti 1891-96 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. Med leti 1896-1905 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja, se je moral odpovedati študiju medicine. Zaposlen je bil pri železnici, najprej v Št. Vidu na Glini. Od tod se je, zaradi narodnostnega zapostavljanja, kmalu vrnil v Kranjsko goro, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in pastirstvom. Kasneje se je zaposlil na južni železnici. Služboval je v Litiji, Postojni in Trstu. Leta 1914 je odšel v Gradec. Še pred letom 1918 se je vrnil v Trst. Po italijanski zasedbi Primorske se je preselil v Jugoslavijo. Kot železničar je delal v Sisku, Radencih in Pragerskem. Leta 1923 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil in se posvetil samo pisateljevanju.

Preberi več 15. januar

10. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
10. januar 1821 – z ljubljanskim kongresom se začne tretji kongres svete alianse

Razočarani, ker v Opavi niso bili sklepčni, so sklenili kongres preseliti v Ljubljano, kjer so zborovali od 10. januarja do 22. maja.

Zbrali so se predstavniki desetih evropskih držav (Avstrije, Rusije, Prusije, Francije, Anglije, obeh Sicilij, Cerkvene države, Piemonta, Toskane in Modene), od monarhov pa car Aleksander I., cesar Franc I., kralj Neaplja in obeh Sicilij Ferdinand IV. Burbonski, zaradi katerega so se kongresniki sploh zbrali. V Ljubljani ni bilo tretjega ustanovitelja Svete alianse pruskega kralja Friderika Viljema III., zastopala sta ga kancler Hardenberg in diplomat Bernstorff.

Kongres Svete alianse leta 1821 je bil za Ljubljano res velik dogodek. Tudi zgodovinska stroka se strinja, da je bil to največji diplomatski dogodek v zgodovini in na tleh današnje slovenske prestolnice. Nenadoma je provincionalno mesto avstrijskega cesarstva postalo središče Evrope, kjer so najmočnejši evropski monarhi in najuglednejši politiki in diplomati reševali meddržavni politični red, ki so ga znova vzpostavili po zatrti francoski revoluciji in premaganem Napoleonu na dunajskem kongresu in z ustanovitvijo Svete alianse v Parizu. Že v moravski Opavi in nato v Ljubljani so se zbrali zaradi upora v neapeljskem kraljestvu. Vsi ti dogodki so med seboj tesno povezani, zato smo v našem prispevku najprej na hitro pogledali v predzgodovino. Osrednja tema našega zanimanja je seveda ljubljanski kongres, tako njegova diplomatska in politična vsebina kot nič manj pomemben zunanji blišč dogodka. Na koncu smo se tudi vprašali, kaj spomina vrednega o kongresu je ostalo do današnjih dni. Izpostavili smo Kongresni trg, Paviljon dveh cesarjev, Cesto dveh cesarjev in zgodbo o gostilni Pri ruskem carju.

vir: 10. januar 1821 – z ljubljanskim kongresom se začne tretji kongres svete alianse. Objavljeno na spletni strani https://www.kamra.si/novice/10-januar-1821-z-ljubljanskim-kongresom-se-zacne-tretji-kongres-svete-alianse/

9. januar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
9. januarja 1856 se je rodil Anton Aškerc, slovenski pesnik, duhovnik in arhivist. Umrl je 10. junija 1912.

Rodil se je kot prvi sin v kmečki družini v Globokem (ali morda v Senožetah, kjer je odraščal) pri Rimskih Toplicah.
Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v Senožete nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3. letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na Štajerskem: v Podsredi, Šmarjah pri Jelšah, pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, v Vitanjah, v Sv. Marjeti, Mozirju, Škalah pri Velenju. Svoje pisanje je začel v Ljubljanskem zvonu.

Preberi več 9. januar

4. januar

4. januar je svetovni dan brajice.

Brajica je sistem dvignjenih pik, ki ga lahko s prsti berejo slepi ali slabovidni. Posameznikom, ki tiska ne morejo videti, omogoča branje in pisanje. Zato predstavlja bistveno orodje za dostop do informacij in komunikacijo z drugimi. Ime je dobila po Luisu Braillu, ki je brajico dodelal v začetku 19. stoletja in s tem spremenil življenje slepih in slabovidnih.

Poslanica 2023 ob svetovnem dnevu brajice je dostopna tukaj.